sreda, 13. december 2017

Obrat iz hrbta na trebuh


Obrat iz hrbta na trebuh dojenček naredi, ko je dovolj okrepljen v trupu in je že začel vleči noge proti trupu ter se prijemati za nogice. Ne želimo postavljati časovnih okvirjev, kdaj bi se to moralo zgoditi. Pomembno je, da naredi premik sam. Preden se bo obrnil na trebuh, se bo obrnil do boka in nazaj.
Veliko mu lahko pomagate starši, če ga boste ustrezno premikali iz hrbta na bok. S tem mu boste kazali pravo pot za samostojni premik. Ko bo na boku, ga zadržite na boku. Uležite se poleg njega in se z njim igrajte v tem položaju. Če se bo dojenček trudil iti v obrat na trebuh tako, da bo pogled usmerjal v podlago, zgornjo roko iztegoval pred sabo in vlekel nogi k sebi, mu lahko pomagate tako, da ga preko medenice potisnete naprej in uspelo mu bo.
Ko se bo obrnil na trebuh, mu lahko roka ostane pod telesom. Ne izvlecite mu je takoj. Naj sam poskuša dobiti roko izpod sebe. S tem se bo učil, kako se mora premakniti, kam nagniti ali odriniti, da bi mu uspelo. Če res ne bo mogel sam, mu pomagajte. Tudi ko je dojenček na trebuhu, je pomembno, da v tem položaju ni zvit. Trebušni položaj je najbolj spodbuden položaj za gibalni razvoj, zato naj bo vaš dojenček čim več na trebuhu.

sreda, 29. november 2017

Dojenček naj bo veliko na tleh


Gibalni razvoj dojenčkov poteka individualno. Razvijal se bo s svojo hitrostjo, ob svojem času in s potencialom, ki ga je prinesel na svet.
Ko je dojenček sčasoma buden dlje časa, bo najbolje raziskoval svoje telo tako, da bo na tleh, na trdi in nedrseči podlagi. Dokler se ne bo znal sam premakniti iz položaja v položaj, ga z ustreznimi prijemi premaknite vi. S tem ga učite, kako bo kasneje, ko bo zrel za to, to naredil sam. Premaknite ga iz hrbta na bok in ga pustite v tem položaju. Mogoče se bo sam obrnil nazaj na hrbet ali že poskušal iti v obrat na trebuh. Položaja na trebuhu dojenčki od začetka ne marajo preveč, ker ne znajo »pasti kravic«, glava jim je pretežka. Navajajte ga na položaj na trebuhu za kratek čas, večkrat na dan.
Položaj na trebuhu je najbolj spodbuden za dober gibalni razvoj. Bodite z njim na tleh in opazujte, kaj novega vam bo spet pokazal. Ni večje sreče, ko nam uspe nekaj narediti brez pomoči. Tudi pri dojenčkih je tako!

sreda, 22. november 2017

W SEDENJE DOJENČKA ALI ŽABJI SED


W sedenje dojenčka ali žabji sed je takrat, ko se dojenček usede z medenico nizko na tla, na sredino med obema nogama, noge pa ima ob straneh v pokrčenem položaju (v kolku, kolenu, pogosto pa tudi v gležnju). Hrbet ima lahko malo zaobljen, rotacije v trupu pa so močno omejene.
Glavni razlog za takšen položaj je nižja mišična aktivnost ali hipotonija. Drugi in tretji pa pomanjkanje kontrole ravnotežja in nestabilnost v nekoliko višjem položaju sedenja. Vse skupaj lahko vodi do slabšega razvoja motoričnih sposobnosti (predvsem na ravnotežje).
Otrok običajno ne prehaja z obema rokama preko navpične srednje linije telesa, ki deli telo na levo in desno polovico. Pri tovrstnem sedenju pride do notranje rotacije stegnenice in do povečanega natega stranskih kolenskih vezi na notranjem delu. V tem popožaju je rotacija telesa omejena ali je celo preprečeno gibanje v medenici. Dojenček ne more potisniti svoje teže vstran in se odriniti od leve ali desne strani svojega telesa. S težo je ves čas v sredini, kar ni ugodno za razvoj hrbtenice. Potrebna je rotacija, da se gradijo rotatorji trupa in stabilna medenica. Posledice tega položaja, se lahko kažejo kasneje v življenju, kot bolečina v križu.
Kadar se dojenček usede na opisan način, ga povabimo z igračko, da bi zamenjal položaj, se obrnil v eno strani in popravil položaj nog.V kolikor tega ne zmore sam, moramo biti pozorni, da se ne zasedi v temu položaju in ga s popravljanjem tudi preprečevati. Z ustreznimi vajami in predvsem vztrajnostjo, bomo dojenčka uspešno odvadil w-seda in ga naučili, kako se lahko sam popravi in z rotacijami prehaja v različne položaje sedenja.


četrtek, 31. avgust 2017

Kje so pa vaši otroci preživeli počitnice?


Poletnih počitnic je konec, zato se bom tokrat razpisala malo na temo varstva otrok med počitnicami. Pravzaprav bom samo »na glas« razmišljala o tej temi. Zanima me, kako vi rešujete situacijo, ko je vaš otrok dva meseca prost, vi pa nimate toliko dopusta. Vam pomagajo stari starši? Imate to srečo, da vam priskočijo na pomoč?
Sama nimam te sreče, da bi mi pomagala moja mami. Umrla mi je, ko sem bila stara enajst let. Imam pa veliko srečo, da imam zelo dobre odnose s taščo, ki mi zelo veliko pomaga, če jo prosim ter z »mačeho«, ki mi tudi vedno priskoči na pomoč, če jo prosim. Pogrešam pa, da bi mi kdaj kdo od sorodnikov rekel, pripelji mi otroka, pa bodita z Boštjanom prosta. Vskočijo z varstvom, če se le da, pa vendar jih moram za to prositi.
Imam pa veliko prijateljic in znank, ki imajo drugačne »težave«. Njihovi stari starši poskrbijo za njihove otroke čez cele počitnice in tudi med letom. Samoumevno jim je, da jih vozijo na dejavnosti, jim kuhajo,... Potem se pa pritožujejo, kako taščam ne morejo dopovedati, naj ne dajejo otrokom sladkarij ali kako mama ne upošteva ure za v posteljo. Prav pikasta postanem, ko to poslušam. Se strinjam, da je dobro, da se s starimi starši pogovorimo, kaj res ni ok za vaše otroke. Po drugi strani, je pa to njihova stvar in naj imajo svoja pravila, ko so pri njih. Pri vas pa naj bo po vaših. No, vsaj pri meni tako dobro deluje.
Bodimo veseli, da imajo naši otroci sploh srečo preživljati čas s starimi starši. To je njihov svet in čas, ki se ga bodo spominjali celo življenje. Pa čeprav ne bodo vsak dan stuširani, imeli pet obrokov točno ob isti uri, pojedli preveč sladkarij.... Zahvalimo se za vsakršno ponujeno pomoč in bodimo za to zelo hvaležni, saj je vendarle samo dobra volja starih staršev, da nam pomagajo. Ni tako?

četrtek, 27. julij 2017

Otroci kampov


V času dopustov se bom tokrat dotaknila osebne izkušnje naših počitnic.
Pred kratkim sem preživela teden dni sama z otroci v kampu v Istri. Tudi sicer so naše počitnice na morju vezane na kamp. Oba z možem imava zelo rada tak način preživljanja prostega časa.


Prvi dan smo raziskali okolico, kje je stranišče, plaža, cesta,... ter se dogovorili, da mi vedno povesta če bosta kam šla. Spodbujala sem ju k samostojnemu odhodu na stranišče, s poudarkom da je tu še toliko bolj pomembno,
da si umijeta roke :).
Ustvarili smo si dnevni ritem (kosilo, počitek, odhodi na plažo) in se z lahkoto privadili na novo okolje. Istočasno so bile z nami tudi Vesna s svojima deklicama.

                                

Komaj so čakali, da so se videli in se že prvi dan zaigrali pozno v večer. Na začetku so bili sami štirje, a že čez dan ali dva je bilo vsaj 8 otrok na kupu. Čar kampov je ravno priložnost navezovanja novih stikov in tkanja novih prijateljstev. Tekali so po celem kampu. Se igrali in ustvarjali.
Držali so se dogovora do kam lahko gredo. To zaupanje v lastne otroke jih dela tako svobodne. Igrali so se »stare« igre kot je »zemljo krast«, »ristanc«, lovljenje, skrivanje, »mama koliko je ura«,... ter razvili nove, svoje igre.

Moja otroka nimata tablice in ne igrata igric. Priznam, da imam včasih slabo vest, ker jima tega ne dam. Ko pa ju vidim, kako se znata igrati z otroci in razvijati svoj potencial preko igre, sem potolažena. Opazovati ju kako sta srečna, je neprecenljivo.
Na teh počitnicah sem bila zadolžena le za to, da sem jima priskrbela hrano, občasno objeme in poljubčke, da smo šli skupaj na plažo in za večerno crkljanje v postelji. :) :)

Ob opazovanju njih, sem si priklicala spomine mojega otroštva in življenja na vasi. Ravno ta svoboda gibanja in brezskrbno igranje z vrstniki mi je ostala v zelo lepem spominu.

četrtek, 06. julij 2017

Rešitev za ježkove bodice v otroški nogici


Tokrat bom pisala o naši izkušnji z dopustovanja na Pelješcu. Srčno upam, da ne boste imeli te smole, da bi tudi vaš otrok stopil na ježka. Če pa že, pa vam  zaupam, kako uspešno rešiti to težavo. Preverjeno deluje :)

Počitnikovali smo v zelo prijetnem, majhnem, privatnem kampu tik ob morju, skupaj z našimi prijatelji. Dnevi so potekali mirno. Otroci so s svojimi vragolijami ustvarjali zelo prijetno vzdušje.
Hčerka Neža, željna novih izzivov in pustolovščin, se je drugi dan naših počitnic odpravila s prijateljem Arnejem raziskovat obalo z napihljivo želvico. Ker sva starša, ki nisva ravno »panična«, da bi že v naprej slutila nevarnost, sva ji dovolila, da gresta, seveda z omejitvijo do kam. Bili smo v zalivu, tako da nevarnosti, da bi ju kam odneslo ni bilo in oba sta že bila zelo dobra plavalca. Seveda smo ju imeli ves čas na očeh.

V nekem trenutku (kasneje smo izvedeli, da sta pač hotela še malo plezati) smo ju zagledali na koncu zaliva na skalah z želvico na rami in kako plezata po njih. Moj mož je kot iz topa vstal in tekel do njiju. Uspeli smo ga slišat samo še: »Tam so ježki«. 

 

Ko je prišel do njiju, je videl, da so skale posute z ježki. Še tako spreten plezalec bi jih težko obšel, ne da bi stopil na njih.

Zagrabil je prvega otroka in ga odnesel na obalo, nato stekel še po drugega in z grozo ugotovil, da imata ježke po celih nogah. Neža jih je imela na kolenu, na narti, stopalu, peti, palcu leve noge okrog in okrog.

Ko sem videla njene noge, sem se skoraj zjokala. Seveda sem jo bodrila, da bova uredili. Reva pa je zelo trpela. Tako zelo jo je skrbelo, kako bomo dobili ven bodice. Vedno imam seboj alkohol in osnovna zdravila. Takrat na srečo tudi sterilne igle. Hitro sem ugotovila, da to ni najboljša izbira, saj je samo ob dotiku vpila od bolečin. Razmišljala sem, kje bomo tam našli zdravnika in celo tudi o odhodu domov.

Moj mož, mojster iskanja rešitev na internetu, je prebral, da deluje sok mlade fige. Če ga namažeš na predel kože, kjer so bodice, naj bi raztopil iglice. Ko mi je to predlagal, sem bila zelo skeptična in priznam - tudi jezna nanj, da verjame takim stvarem. V našem kampu je bilo kot nalašč polno mladih fig in sem rekla, pa poskusimo, saj nimamo kaj izgubiti. Ob tem pa sem sama brskala za ambulantami na otoku.

Kar sem videla ob prvem mazanju s sokom po Nežinem stopalu, je nekaj, kar ne bi prej nikoli verjela. Bodice so vidno prihajale ven iz kože. VAUUU! Itak, hitro sem šla po nove mlade fige in jo namazala po vseh predelih, ki so bili prizadeti.

V treh dneh je bila Neža brez bodic. Seveda smo na enak način oskrbeli tudi Arneja.
Tako preprost trik, pa na žalost premalo znan in tako zelo deluje. Moja babica mi je vedno rekla, da je domača lekarna najbolj zdravilna. V tem primeru ji prikimavam!

četrtek, 22. junij 2017

Vožnja v avtu naj bo za vašega otroka udobna

Moji otroci me sprašujejo: ˝Koliko nočk še prespimo, da bomo šli na morje?˝ :) Vsi že komaj čakamo, da se osvežimo v morju, kajne? Ker je pot do tja velikokrat dolga, vas v tokratnem Pedosaninem nasvetu opozarjamo na nekaj zelo pomembnih dejstev.
  
VOŽNJA V LUPINICI

Lupinica je najbolj varen pripomoček za prevoz dojenčka v avtu. Dojenček lupinico preraste takrat, ko njegova teža preseže težo, določeno kot zgornjo varnostno mejo v navodilih za uporabo, ali ko njegova glava že sega preko zgornjega dela lupinice. Šele takrat je čas za menjavo lupinice z avto sedežem.

Da bi bilo vašemu dojenčku v lupinici udobno, posledično pa tudi vam pot manj stresna, vam svetujemo naslednje:

1. Položaj dojenčka
Za novorojenčka in majhnega dojenčka je lupinica po navadi pregloboka in preširoka. Zato je še tako dobro lupinico potrebno malo optimizirati s podpornimi svitki (npr. s tetra pleničkami) in jo na tak način prilagoditi velikosti dojenčka. Hrbtni del mora biti brez blazinic. Vse kar je na hrbtni strani odstranite, saj morate dojenčku omogočiti ravno podlago od medenice do glave (pri približno 1 mesecu). Če je lupinica pregloboka, podložite spodnji, sedalni del, da bo bolj plitva. Dojenčka tudi v lupinico vedno odložite preko boka, in ga šele nato poravnajte preko medenice na hrbet. Položite podporni svitek (dve tetra plenički zvijte v svitek) pod dojenčkova kolena in pred zapenjalni del. V kolikor opazite, da je lupinica še vedno preširoka, založite dojenčka tudi ob strani, pri medenici. Varnostni pasovi morajo biti prilagojeni dojenčkovi višini in morajo segati od ram navzdol. Ko jih zategujete, mora biti med zateznim pasom in dojenčkovo ramo še vedno za en prst prostora. Če imate v lupinici tudi blazinico, ki gre okrog dojenčkove glave, vam priporočamo, da jo odstranite. V poletnih mesecih je to še toliko bolj pomembno, saj se dojenček ohlaja tudi preko glave in s tem regulira telesno temperaturoČe mu glavica pade na stran, ko zaspi pa jo zopet podprite samo s tetra pleničko. Ob strani. Nikoli preko glave.





2. Koliko naj bo dojenček oblečen?
Čim manj. Če je okolje hladno, ga raje oblecite manj in pokrijte z več odejami, ki jih lahko kasneje, ko se avto ogreje, po sistemu čebule postopoma odstranite.
Če je okolje toplo, naj bo dojenček oblečen samo v eno plast, s kratkimi rokavi in kratkimi hlačami (lahko samo v bodiju). Pokrijte ga z bombažno odejico, če ga bo zeblo.

3. Ne predolgo v lupinici
Pogosto dojenčki v lupinicah veliko spijo. Pa vendar ni nujno, da je temu tako zaradi udobja, lahko tudi zaradi neustreznega položaja v njej, slabe predihanosti. Če se odpravljate na daljšo pot, ga morate po cca 1,5 uri vožnje vzeti iz lupinice ter ga odložiti na ravno podlago. Zelo priporočamo, da ga takrat tudi previjete, preoblečete in ga malo razmigate (z upogibom nogic, s kroženjem medenice, križ kraž z rokami...).

Opozarjamo: lupinica je zgolj avto sedež in nikakor ni primerna za daljše vozičkanje. Najbolj optimalno prevozno sredstvo izven avta je sprva košara in kasneje športni del vozička, ki otroku med spanjem omogočata iztegnjen položaj telesa.

ČE JE OTROK ŽE V STOLČKU, PA VAM SVETUJEMO NASLEDNJE:

Ko je otrok v stolčku, mu nogi prosto
visita čez stol. Nimajo možnosti nasloniti stopalo na podlago. Zaradi visenja nog čez rob stola in pritiska na spodnjo stran stegen (kolen), se pogosto zgodi, da mu nogi »zaspita«. Zato je tudi za večjega otroka dobro, da se večkrat ustavite, da se raztegne, sprehodi in malo razmiga, preden nadaljujete pot proti cilju.


četrtek, 15. junij 2017

Pitje vaših dojenčkov



Vroči dnevi so zunaj in vaši dojenčki so žejni. Ali ni tako, da če je dojenček dojen, ne potrebuje dodajanja vode? Kako veste, ali je žejen?

Polno dojeni dojenčki načeloma ne potrebujejo dodajanja vode. Vendar pa želimo ob tem opozoriti, da je zlasti v poletnih mesecih, dojenčku nujno potrebno pogosteje ponuditi dojko kot običajno. Ne samo takrat, ko je čas za hranjenje. Mamica naj poskrbi, da tudi sama popije dovolj tekočine. V kolikor imate občutek, da dojenček ne sesa dovolj dobro ali se zgolj crklja, mu lahko ponudite tudi vodo. V prvih mesecih življenja mu jo prekuhajte in ponudite z žličko ali po steklenički.

Takoj, ko začnete z uvajanjem goste hrane, je pitje vode sploh nujno, saj če dojite, se podoji načeloma zmanjšujejo. Ne ponujajte mu vode po steklenički, temveč v steklen kozarček. Dojenčki znajo piti iz njega! Tako kot hranjenje, je tudi pitje učni proces. Zelo pomembni so položaji ob tem. Zato mu ponujajte vodo tako, da je dojenček v privzdignjenem položaju in mu omogočite, da s svojimi rokami tudi sodeluje. Naj prime kozarec. S tem se bo učil samostojnega pitja. 




Ko začnete z uvajanjem goste hrane, sami presodite, če je prekuhavanje še potrebno. Kot že omenjeno pa ponujanje vode v steklenički ni najbolj primerno. S tem ne boste spodbujali samostojnega pitja. Pitje iz stekleničke je bolj sesanje kot požiranje. Še bolj pa je neprimeren pol ležeč položaj.

Da je dojenček žejen, vam bo sigurno povedal z jokom. Sicer pa ste lahko pozorni tudi na opozorilne znake: ko je dojenček že dehidriran ima udrto mečavo, živo rdeče ustnice, koža na trebuhu ob stisku ob popku pa ostane nabrana.

Ne ponujajte dojenčkom in malčkom sladkih sokov in čajev. Voda je vedno najboljša izbira!



četrtek, 01. junij 2017

Plavalni pripomočki za otroke

Poletje je tu! In vsi komaj čakamo, da bomo šli na morje.

Staršem se poraja vprašanje, kateri je najboljši možen pripomoček za v vodo za otroka. V Pedosani smo mnenja, da je najbolje brez pripomočkov. Zakaj?




Zelo pomembno je, da vašega otroka na primeren način navadite na vodo. Ne smete ga siliti h kopanju, če on tega ne želi. Bolj kot samo plavanje je pomembno, da se otrok ne bi bal vode. 

Manjši kot je otrok, bolj morate biti previdni pri prvih poskusih vstopanja v vodo. Čofotajte z njim ob robu morja. Naj začuti vodo z nežnim valovanjem čez njegove noge. Polivajte ga nežno z vodo po telesu. Če bo pokazal zanimanje za več, ga z zibanjem po vodi postopoma spuščajte nižje. Držite ga v predelu prsnega koša in preko medenice. Podpirajte mu trup in pustite, da so roke proste. Naj bo igrivo in zabavno! 

Če boste otroku vodo in plavanje približali na tak način, mu bo ob tem prijetno in se vode ne bo bal. Pogosto svetujemo, da če se le da, naj se z otrokom v vodi zabavata oba starša na način, da si ga podajata. Pri tem otrok zelo uživa in okusi tudi nežen potop. Ja, v Pedosani smo za to, da otroka tudi potopite. Voda jim mora iti tudi čez oči, saj brez tega v vodi skoraj ne gre.

Ko se otrok navadi na vodo in želi plavati, mu ponudite tak pripomoček, ki mu bo omogočal najboljši možen položaj za plavanje (pol ležeč položaj telesa in prosti roki).



Pred drugim letom starosti vam svetujemo, da ne uporabljate pripomočkov. 

Ko bo čas za uporabo, vam svetujemo naslednje: 
pripomoček, ki je po našem mnenju najbolj primeren je »črv« oziroma plavalna tuba. To je pripomoček, ki lahko zagotovi najboljši možen položaj otroka. Za začetek učenja plavanja, priporočamo uporabo dveh črvov (podpora prsnega dela in medenice).




Pripomočki, ki po našem mnenju niso najbolj primerni so:

- Obroč

Ni primeren, saj otroku ne omogoča položaja telesa tako, da bi bil nagnjen naprej. Otrok je v popolnoma pokončnem položaju z zategnjenimi rokami čez obroč.


- Rokavčki

Podobno kot pri obroču, niso primerni zaradi premalo spodbud, da bi imel otrok primeren položaj. Omejujejo gibanje rok. Vendar še vedno bolj primerni kot obroč.

- Plavut

Pri temu pripomočku opažamo, da večina otrok pri uporabi plavuti morskega psa, glavo preveč izteguje nazaj. Če položimo na hrbet nekaj kar naravno tja ne sodi in smo poleg tega v vodi, avtomatsko dvignemo glavo, saj bi posledično glava pristala v vodi. Otroci s plavutjo na hrbtu počnejo prav to.
Kasneje, tik pred plavanjem, ko ima otrok že občutek za položaj telesa v vodi, je bolj primeren.

Zavedamo pa se, da boste starši želeli skupaj s svojim dojenčkom zaplavati v globoki vodi že veliko prej kot pred drugim letom starosti. V temu primeru vam od 6. meseca dalje svetujemo Fredov obroč, vendar POZOR. Omenjeni pripomoček ni primeren za vse dojenčke, še posebej pa ne za tiste, pri katerih so ugotovljena odstopanja v razvoju.

- Fredov obroč

Fredov obroč priporočamo le v primeru, če bi starš zaplaval v globoki vodi. Vendar je potrebno pogledati v kakšnem položaju je otrok. Problematično je, če je ramenski obroč »zategnjen« nazaj in sili njihove roke nazaj in ne naprej, kar pri plavanju iščemo.

Želimo vam, da vašemu otroku zagotovite najboljše možne smernice in vzorce za samostojno plavanje. Bodite sproščeni z njim v vodi in ne privzgajajte jim strahu že v naprej. 

četrtek, 25. maj 2017

Kako zaščititi otroka pred soncem

Sončni dnevi kličejo ven v naravo. Ker je sonce poleti zelo močno, se starši pogosto sprašujete, kako pred njim zaščititi občutljivo otroško kožo. Glede zaščite otroške kože pred soncem menimo:

- Kadar je naša senca krajša od našega telesa, je čas, da se premaknemo v senco.
- Najboljša zaščita pred soncem je izogibanje soncu med 10.00 in 17.00 uro v poletnih mesecih.
Seveda to ne pomeni, da med tem časom nikoli ne pojdite ven.
- Zaščitite otroka s pokrivali (širokokrajnim klobukom ali čepico s ščitnikom) in svetlimi, gosto tkanimi oblačili z dolgimi rokavi.
Oblačila naj bodo širša, da niso oprijeta po telesu (bodiji raje ne).

- Pred 6. mesecem starosti ne nanašajte sončne kreme.
Kar tudi NE pomeni, da lahko, ko boste nanašali kremo na otroško kožo, podaljšate izpostavljanje soncu. Uporabljajte zaščitno kremo z visokim zaščitnim faktorjem (a ne več kot 30, sicer vsebuje preveč kemičnih substanc, ki bi utegnila škoditi nežni otroški koži), ki blokira UVA in UVB žarke.
- Pazite na odboj sončnih žarkov od peska in vode.
- Sonce nas lahko opeče tudi v senci.


Nekateri starši pretiravajo z izpostavljanjem sončnim žarkom in pogosto opazimo, da so z otroci v najmočnejši vročini zunaj. Tudi če je otroška koža že lepo porjavela, še ne pomeni, da jih ne more opeči. Temnenje oziroma obarvanost kože zaradi sonca namreč ni reakcija kože na nekaj prijetnega, temveč je znak, da je bila koža že poškodovana in so se v njej sprožili določeni obrambni mehanizmi.




Starši, zavedamo se, da vas skrbi, da bi občutljivo kožo vašega malčka opeklo. Pa vendar vaš otrok potrebuje sonce. S tem pridobiva zelo pomemben vitamin D. Ne mažite otroške kože, kadar res ni potrebno. Jutranji krajši sprehod po soncu lahko opravite z lahkimi oblačili in klobučkom. Bo tako bolje za vas, kot tudi za vašega dojenčka.


sreda, 24. maj 2017

Vesna :)

Zadnja od 4 peresne deteljice je naša Vesna. A zato zdaleč ne nepomembna. Še kako pomemben del Pedosane je, saj poleg zagnanosti, marljivosti in težnje po novem, skrbi tudi za administrativno - finančno - uradni del :) In ker imamo njo, vse štima!

Kaj pa še o njej menimo EVA, SANJA in JANJA, pa si preberite spodaj:

"Vesna je drugi motor Pedosane. Skrbi, da je delo organizirano in papirji »poštimani«. 

Ko te v Pedosani pričaka na glavo obrnjen laptop, vemo, da je Vesna delala pozno v popoldne. 

Vesno odlikuje močan stisk roke in mehko srce. Vedno je pripravljena ponuditi ramo ali te preprosti samo objeti, kadar to potrebuješ. 

Ker sta najini hčerki sošolki, rada rečem z njo tudi kakšno na to temo. Se velikokrat nasmejeva, saj v prvi klopi ne jemljejo iste snovi kot v zadnji.


Vesna z Janjo tvori tandem, skupaj z ostalima Pedosankama pa štiri peresno deteljico. 

Rada te imam, ker si poleg »šefice« zelo dobra prijateljica. In naj se že odlepi tale tvoja smola s tebe :)"



"Še danes se dobro spomnim dneva, ko se mi je na telefonu prvič pojavila tvoja številka. Srce mi je začelo razbijati in bilo me je kar strah kaj bo sledilo. Vse to je v trenutku izginilo, ko sem na drugi strani zaslišala tako prijeten in nežen glas. Pogovor je kar tekel in tekel in imela sem občutek, kot da se poznava že desetletja. Beseda je dala besedo in že naslednji dan sva se spoznali tudi v živo.
Občutek me ni varal. 

Zagotovo si ena najbolj toplih in prijaznih oseb kar sem jih kdaj koli spoznala in imela z njimi možnost sodelovati. 

Z Janjo tvorita enkraten tim, noro dobro se dopolnjujeta in imeti prav vaju za mentorici je bil velik privilegij. 

Premoreš ogromno strokovnega znanja, poleg tega pa obvladaš še vse stvari, ki spadajo zraven k bizinisu. Naš taprav »financ ministr« J

Lahko bi rekla, da si »mama naše ekipe«, ki ti vedno zna prisluhniti, te potolažiti in pomiriti. Vedno najdeš pravo besedo in dobro premisliš situacijo preden odreagiraš. 

Žal mi je, da si zaradi poškodbe in dela povezanega z administracijo, trenutno vse manj prisotna na skupinskih uricah. Rada sem te opazovala kako si vodila ure. Bile so prijetne, tople in strokovne.


"Ni bilo naklučje, da sva se pred sedmimi leti spoznali zaradi najinih hčerkic. Prav tako ni naključje, da je obema ime Neža. Povezujejo naju tudi datumi najinih drugih družinskih članov. Med drugim sem sinčka Ažbeta rodila prav na tvoj rojstni dan.

Naj se sliši še tako osladno, ampak midve sva si usojeni :). 

Skupaj sva najboljši in nepremagljivi. Prav zaradi te energije in dopolnjevanja, sva se pred petimi leti odločili, da skupaj odpreva vrata Pedosane. 

Spominjam se dne, ko si me povabila k sebi domov na kavo. Mislila sem, da kar tako, na klepet. Presenetila si me, ko si me vprašala ali bi šli skupaj v posel. Brez pomisleka sem rekla JA! Vedela sem, da nama bo uspelo! Ravno ta dan mi je zaznamoval življenje. 

Opravljati delo z mladimi mamicami in nedolžnimi dojenčki je nekaj najlepšega kar lahko počneš v življenju. Če to delo deliš z osebo, ki ji popolnoma zaupaš, pa sploh. Hvala za prvi korak na najini skupni poti.

V petih letih sva ustvarili ime in zelo dober ugled na področju gibalnega razvoja dojenčkov. Podpira naju stroka, kar nama je v veliko potrditev, da delava prav. Seveda sva še močnejši od kar sta skupaj z nama Eva in Sanja.

Da je bil najin začetek tako dober in uspešen lahko pripišem tvoji marljivosti, vestnosti in doslednosti. S tvojim umirjenim glasom in toplino pomirjaš nas Pedosanke, da o mamicah sploh ne govorim.

Si gonilni člen Pedosane. Na področju birokratskih zadev si nenadomesljiva. Ta del posla resnično obvladaš. Ti kar zavidam, kako dobro ti gre. Vse imaš pod kontrolo. Vse v svojih predalčkih, mapicah in ikonah. Prav pomirjena sem ob tem, ker tudi na tem področju vse »štima«.

Vesna, si izjemna oseba, učiteljica, voditeljica in najboljša prijateljica. Rada te imam."


sreda, 17. maj 2017

Janja :)

Danes vam z veseljem predstavljamo prvo polovico glavnine Pedosane, Janjo. Strokovno podkovana, energična, striktna in precizna oseba.
Kaj še drugega o njej menimo Sanja, Eva in Vesna, pa si lahko preberete spodaj:

"Z Janjo sva se spoznali, ko sem takrat še kot študentka prvič prišla na razgovor v Pedosano. Želja, da se pridružim njuni ekipi, je bila izjemno močna in vedela sem, da bo potrebno veliko več kot samo malo sreče, da mi to tudi uspe.  

Nisem rabila dolgo, da sem takoj opazila, da je ravno ona tista »ta stroga šefica« in da prepričati njo,  da sem ravno jaz tista ta prava, dovolj sposobna in kompetentna, bo pravi izziv.

Kljub temu, je name naredila izjemen prvi vtis. Oseba z močnim karakterjem, ki točno ve kaj v življenju želi doseči, je predana svojemu delu in vedno stremi k napredovanju in iskanju novih poti, kako biti še boljši.

Ko sem jo prvič opazovala med uro, kar nisem mogla verjeti s kakšno mehkobo in nežnostjo je prijela dojenčka. Ko gledaš njo vse deluje tako enostavno in preprosto, a temu še zdaleč ni tako in naše mamice to dobro vedo J

Vedno ti bom hvaležna, da si me vzela »pod svojo streho«, mi omogočila, da sem dobila toliko prakse in kilometrine,  potrpežljivo sedela z mano po končanih urah in mi še dodatno razlagala teorijo ter dala ogromno koristnih nasvetov, zaradi katerih sem danes to kar sem. 

Odlična mentorica, šefica, sodelavka in prijateljica, katera mi je velik zgled in vzor. 
Hvala ti za vse <3"



"Janja je motor Pedosane. Ne samo s svojim zanosom in predanostjo delu, tudi s svojimi idejami in vizijo. 

Janjo bi lahko poslušala v nedogled. Pri njenih uricah se tudi sama velikokrat česa naučim. Čeprav je povedala in pokazala že neštetokrat, zmeraj znova potegne iz rokava še eno novo informacijo, nov prijem.  

Pred 5 leti sem imela možnost, da mi je predajala znanje pri mojem drugem otroku. Moj vsak zakaj, je imel njen zato. In za to sem ji zelo hvaležna.

Poleg strokovnosti, natančnosti, poštenosti in urejenosti, Janja poskrbi tudi za smeh nas Pedosank. Predvsem takrat, ko se naše elektronske naprave »odločijo«, da ne bi delovale tako kot vsak dan. 

Je super punca in vesela sem, da sem lahko del njene ekipe."



"Kam bi me pot zapeljala, če ne bi spoznala Janje, ne vem. Je bil pa to zagotovo eden najbolj odločilnih trenutkov na moji poslovni in življenjski poti. 

S tako odločno, kompetentno, bistroumno osebo, z izrazitim čutom za ljudi (in otroke), sem si upala stopiti novim izzivom naproti, začeti iz nič in stopati korak za korakom.

Imava veliko skupnih lastnosti, vendar sva si tudi zelo različni. Pravzaprav se odlično dopolnjujeva. 

V poslu je Janja delavna, kreativna, dinamična in neposredna. Odlično delegira naloge, ima izjemen čut za opazovanje in poučevanje, predvsem pa se fantastično odreže pod pritiskom. 

Javno nastopanje ji je pisano na kožo, je izreden retorik. Vsakič znova se kaj naučim od nje. V užitek mi je delati z njo.

Njeno iskreno-impulzivno in mojo preudarno naravo tako odlično kombinirava v šopku iskrenega poslovnega in prijateljskega odnosa.

Janja ni le moja partnerica, je tudi moja prijateljica in zaupnica. Ko mi je težko, vem, da jo lahko pokličem. 

Za nama je že veliko prijetnih klepetov in izletov, a tudi težkih trenutkov in skrbi. Vse to krepi naju in najine vezi. Zeloooo jo imam rada :-)

Sicer pa: Pedosana = Janja, Janja = Pedosana."


četrtek, 11. maj 2017

Vaš dojenček naj HODI BOS


Prihajajo topli dnevi. Sonce bo ogrelo naša telesa in zemljo. 

Tisti dojenčki, ki bodo v teh dneh, tednih ali mesecih shodili, imajo veliko prednost, saj bodo lahko ta izjemen korak v razvoju naredili bosi.



Otrok bo shodil, ko mu bodo njegovi gležnji in stopala dali dovolj stabilne opore, ko se bo preko tisočih poskusov vstajanja in usedanja učil, kako se premik naredi in ko bo njegov živčni sistem „zrel” za hojo. Ravno zaradi razvoja stabilnih gležnjev, stopalnih lokov in krepitve tetiv je zelo priporočljivo, da dojenček hodi bos.


Zaradi hoje po raznoliki podlagi se zgodi razvoj pravilne drže, povečuje se moč in se izboljšuje ozaveščenost otrok o stvareh okoli njih. Ko so otroci bosi, dobivajo povratne informacije s tal, čutijo tla. Njihova hoja je bolj mehka, opora stopal na podlago je razporejena po celih stopalih in ne več na petah, kot pri obuvalu. Dokazano je celo, da dojenčki bosih nog manj padajo kot obuti dojenčki. Dr. Ranko Rajović pravi, da „če otrok ne hodi in ne teče bos, ne bo razvil svojih bioloških zmožnosti, saj gibanje pomembno vpliva na razvoj tistih struktur v možganih, ki omogočajo branje, pisanje in računanje”.
 

Kljub zavedanju o pozitivnih vplivih bose hoje pa je občutljivo nogo potrebno zaščititi v primeru hladne podlage, nevarnosti ostrih predmetov in mokrih površin (možnost zdrsa).  Če želimo omogočiti čim bolj pravilen in nemoten razvoj otrokovega stopala, moramo pustiti stopalo kar se da prosto. To moramo vzeti v zakup tudi pri izbiri obutve. Ta naj bo čim bolj mehka in udobna, podplat naj bo raven, mehak in prožen, brez opetnika. 

Tudi vsi letni časi žal ne omogočajo, da bi vaš otrok lahko zunaj hodil bos. Vendar pa imate otroke lahko bose vsaj doma. Za mrzle mesece so dobra alternativa nogavičke z nedrsečim podplatom ali zelo mehki copatki, v katerih otrok v stiku s tlemi dobro občuti svoje celotno stopalo.

Otroci nas posnemajo, zato sezujte čevlje tudi vi in tekajte z njimi po travi! To bo zelo dobro vplivalo tudi na vaše počutje in okrepili boste svoj imunski sistem.