četrtek, 30. marec 2017

Pozitivna opažanja minulega tedna...

Vsakodnevno sem v družbi dojenčkov, mamic in mladih družin. Zato tudi v prostem času pogosto usmerim pozornost na njih. Ker sem v zadnjem tednu opazila zelo pozitivne situacije, jih z veseljem delim z vami.

S svojima otrokoma in možem vikende preživljamo v hribih. V soboto smo se odpravili na Goriški konec, na Sabotin. Hrib nad Sočo je več kot primeren za izlet z otroki. Zelo zanimiva pot s pridihom vojne zgodovine. Kmalu, ko smo zasopihali v hrib, smo dohiteli mlado družino, mamico, očka z nahrbtnikom in v njem spečo dojenčico ter mlado damico, po moji oceni staro okrog 4 let. Z nasmehom smo se pozdravili in šli naprej vsak v svojem tempu. Tik pod vrhom in pod ostanki ruševin kapelice smo se usedli na tla, da bi malicali. Kmalu nas je mlada družinica dohitela. Tudi oni so se odločili za počitek. Kako so uživali! Nasmejani, srečni in zelo pozitivno naravnani so bili. Z veseljem sem jih opazovala! Prav ponosna sem bila na njih in na našo družino, kako dobro vplivamo z gibanjem na svoje otroke in kako jim predstavljamo zdrav način življenja.



V naslednji situaciji bi zelo pohvalila mladega očka, ki se je sprehajal z dojenčkom v vozičku. Ko sem tekla mimo njiju, sem opazila, da je dojenček zbujen, da ima odprt baldahinček in da krmljata. Baldahinček je imel poklopljen nazaj in kljub rahlemu vetru ni imel tetra pleničke, kot zaščito vetra. Jah, žal je večina dojenčkov zaščitena s tetra pleničko preko baldahinčkov. Zakaj, se sprašujem? No, omenjeni očka ni bil eden tistih staršev, ki bi to prakticiral. Še več, dojenček ni bil pokrit, ni imel kape na glavi (zunaj je bilo 20 stopinj) in dovolil je, da nanj sije sonce! Ja, želimo, da dojenčke tudi izpostavite sončnim žarkom in jih ne skrivate pred njimi. Seveda ne za dolgo časa in ne v vročih mesecih. Ob vračanju sem ju opazila na klopci. Voziček je bil obrnjen proti soncu (očitno je dojenček zaspal). Oba sta uživala na toplem soncu. Bravo očka!




Ko so bili moji otroci mlajši, sem se pogosto srečevala s časovno stisko, iskanjem varstva in drugimi ovirami, ki so mi preprečevale čas za mojo rekreacijo. 
Ob včerajšnji situaciji sem pomislila, da tej mamici očitno omenjeno ne povzroča težav, ker jih enostavno vzame seboj. Tekla je v nasproti smeri kot jaz. Srečali sva se kmalu ob mojem začetku. Za “spremstvo” je imela dojenčka v vozičku in pred njima še drugega otroka na kolesu. Nasmehnila sem se jim in tekla naprej. Pomislila sem, da je mogoče le za kratek čas tekla, zaradi sina, da niso šli tako počasi... 
Ne, tekla je celo pot! Ob vračanju in ponovnem srečanju sem ji uspela reči le BRAVO! Zasluži si še veliko več. Bravo za voljo, organizacijo in spodbudo da je šla. Pomislila sem, “Vau, kakšen zgled”!

Gibajmo se, družimo se v naravi in dihajmo svež zrak! Zagotovo je posledica tega tudi srečna, zadovoljna in zdrava družina!

četrtek, 23. marec 2017

So otroška igrala najlažja izbira staršev?

Sonce in prijetne temperature kar vabijo ven. Ko se z otrokoma peš vračamo iz šole in vrtca, gremo mimo večjih igral. Ob igralih so z njimi starši ali babice, sedijo na klopcah in jih opazujejo. 

Kot vsako leto ob tem času, se mi poraja naslednje vprašanje: “Zakaj so  igrala polna otrok, na gradu ali Golovcu, kamor grem večkrat s svojimi otroci, pa redko koga srečam?”



Poskušam se postaviti v kožo obremenjenih staršev in jih razumeti, zakaj svoje otroke vsak dan odpeljejo na bližnje otroško igrišče. Razumem, da jim je v danem trenutku to najlažje. 

Mnogi se ne boste strinjali z mano, pa vendar si upam trditi, da vaš otrok po osmih urah vrtca potrebuje mir, biti sam z vami in svojim sorojencem in ne noreti po igrišču. S sprehodom na bližnji hrib se bo umiril, raziskoval stvari ob poti, se z vami pogovarjal ali bil v tišini ter v svojem svetu. 

Naj hodijo v svojem tempu, naj prijemajo vejice, rožice, kamenje in naj hodijo po koreninah. Tudi če ne pridete do vrha.

Z raziskovanjem okolja otrok izzove nove in nove dražljaje in si s tem pridobiva različne izkušnje. Na podlagi izkušenj subjektivno obdela občutke in zaznave. Izkušnja torej predstavlja že enkrat doživete in utrjene občutke. Da pa bo otrok pridobil čim več izkušenj, je potrebno ustvariti tako okolje, ki bo izzvalo kognitivno, afektivno, emocionalno, motorično in pa tudi socialno učenje (Kremžar in Petelin, 2001).

Manjši kot je otrok bolje je zanj, če hodi po neravnem terenu. Zaradi izkušenj bo njegov korak bolj suveren. Zaradi premagovanja ovir in razdalje, bodo pridobili na fizični kondiciji in s tem okrepili svoje zdravje.


Poskrbite zase in za svojega otroka tako, da za začetek vsaj 1x na teden raje zavijete na bližnji hrib namesto na igrala. 


Janja

četrtek, 16. marec 2017

Kdaj dojenčka prestaviti v športni del vozička?

Pred nami so topli meseci in vedno več bo sprehodov z vozičkom v naravi.

Mamice nas na naših uricah pogosto sprašujejo kdaj dati dojenčka v športni del vozička. Tožijo, da njihovi dojenčki nočejo več biti v košarah, želijo gledati ven, jim je vroče....

Razložimo jim, naj bo dojenček čim dlje v košari, naj ne hitijo s športnimi vozički, ker lahko v košari zagotovijo dojenčku najboljši možni položaj za počivanje. Lahko jim menjajo položaje in niso prisiljeni biti samo na hrbtu. 

Argument da, »naš športni del se pa lahko popolnoma iztegne in je enako kot košara«, ni na mestu. 

Vsak športni del vozička ima zaobljen del in nikakor ni nadomestek košare.

Najboljši moment za prehod iz košare v športni del vozička je takrat ko se dojenček sam usede ali se vsaj zadrži v bočnem sedu (naslon z rokami ob boku).

Takrat lahko sedi že pokonci. Naj bo tudi med vozičkanjem aktiven. Pri tem pa upoštevajte naslednja priporočila:

- Večina vozičkov ima preglobok sedalni del, zato naj dojenček sedi stran od naslonjala, drži naj se podpornega loka in nogi naj ima pokrčeni v kolenih. Z debelim svitkom, mu podprete medenico, saj mu s tem zmanjšate sedalni del in preprečujete zdrs nazaj in posledično slab položaj medenice.

- Med vožnjo naj gleda naprej in lovi ravnotežje. Naj bo aktiven.  Pripnite ga zgolj preko medenice in ne preko ramen.

- Tisti vozički, ki imajo premični del za naslon za noge, morajo biti spuščeni. Nog ne smejo imeti iztegnjenih.


- Ko se dojenček utrudi ali ko ne zmore več sedeti pokonci, ga premaknemo nazaj. S svitkom pod koleni mu pokrčimo noge in podpremo medenico, naslonjalni del pa spustimo v pol ležeč ali ležeč položaj.


Če dojenček preraste košaro, jih seveda prestavite v športni del že prej. Ob tem pa upoštevajte naslednja priporočila:

- Dojenček ne sme sedeti in biti podprt z blazinami, saj še ne sedi sam.


- Najvišji naklon naslonjala naj bo do 45 stopinj, med stegni in trupom pa naj bo kot 90 stopinj. Novejši športni deli vozičkov so že oblikovani tako, da to omogočajo. Ne glede na naklon ima dojenček tako medenico v nevtralnem položaju. Če vaš voziček nima takšnega športnega dela, mu z debelim svitkom podprite stegna, da dosežete omenjeni kot.

- Pripnite ga preko medenice in ne preko ramen, saj mu s tem omejujete premik naprej, ko bi to želel.
Voziček naj bo pripomoček za lažje premagovanje razdalij. Sprehajajte se z njimi takrat, ko vaš dojenček potrebuje počitek ali spanje.


Ni dobro, da je vaš dojenček veliko v vozičku. Mora se gibati in raziskovati svet okrog sebe! 

Ko bo vaš dojenček shodil, naj potiska voziček pred sabo in hodi!




četrtek, 09. marec 2017

Kapa da ali ne?!

Zunaj je že prijetno toplo, otroci pa še vedno s kapami na glavi.

Tokratno razmišljanje in mnenje bom usmerila na otroke, ki že hodijo, tekajo in niso pri miru.
Dnevi so daljši in prijetno topli. Vedno več gibanja je na prostem. Prav je tako!

Sprašujem se, če je zunaj 10 stopinj in več, zakaj imajo otroci kape na glavi?

Težave imam tudi v vrtcu, ker sinu ne dajem kape v garderobno omarico. Vzgojiteljicam nikakor ne morem dopovedati, da moj otrok ne potrebuje kape v tem obdobju.

Naslednjič, ko boste v dilemi kapa ja ali ne, se vprašajte, kako bi bilo vam, če bi se toliko gibali kot vaš otrok in imeli ob tem zapeto bundo do vratu, kapo na glavi in po možnosti še šal čez usta. 

Pregrevanje otroka je bolj nevarno, kot če ga zebe. Zato otroka oblačite v več tankih plasti, da se lahko slači kot »čebula« in ko se umiri, se obleče in si da kapo na glavo. Sploh če je prepoten.

Razmišljanje, da če otrok ne bo nosil kape, bo dobil vnetje ušes, je zelo napačno!

Iztok Fošnarič, dr. med. specialist otorinolaringolog, pojasnjuje, da kapa ali trak ne moreta preprečiti nastanka morebitnega vnetja srednjega ušesa. Veter pri nastanku vnetja srednjega ušesa ne igra nobene dokazane vloge.

Prav tako izpostavlja, da pokrivali ne bosta preprečili prehlada, zanj je namreč potrebna okužba ali stik z mikroorganizmi. Dejstvo je, da 80 odstotkov prehladov povzročajo virusi, ki se naselijo v sluznici žrela, nosa ali obnosnih votlinah. In takšnih je kar 200 različnih, ki se ''razživijo'' zgodaj jeseni in se množijo do pomladi. 

Odrasli prehlad prebolijo večinoma stoje, ob pitju čaja in uživanju veliko sadja in zelenjave, medtem ko otroci zaradi njega lahko obležijo tudi v postelji in imajo vročino.


Imunski sistem se dokončno oblikuje do sedmega leta starosti. Krepite ga otroku z zdravo prehrano, zadostno količino spanja in veliko gibanja na prostem. Starši, tudi od vas je odvisno ali bo vaš otrok občutljiv na vsak najmanjši dražljaj iz okolja. Zato ni odveč rek »Manj je več«! Opazujte svojega otroka in upoštevajte njegovo počutje.



Janja

četrtek, 02. marec 2017

Ne posedajte dojenčka dokler se ne usede sam!

Vse razvojne mejnike mora dojenček narediti sam, ob svojem času in ko je »zrel« za to. Sedenje je ena od zelo pomembnih razvojnih mejnikov. 

Ker dojenčkov razvoj poteka od glave navzdol (cefalokavdalna smer) in iz sredine navzven (proksimodistalna smer) je zelo pomembno, da počakamo na njegov čas premika. Saj lahko s prehitevanjem zelo škodujemo na razvoj hrbtenice, ker mišice niso še dovolj okrepljene, da bi ji dale stabilnost. S posedanjem škodimo tudi na položaj medenice in nasploh gibalnemu razvoj. 

Če dojenček poti do nekega položaja ne pozna, potem tudi nazaj ne zna. Zato padajo na hrbet, se ne znajo uloviti na roke ob strani in se ne znajo vrteti okrog svoje osi iz sedečega položaja. Ravno to je ključno za nevronske povezave!

Če dojenček še ne sedi sam, vi pa ga držite v naročju  v pokončnem položaju, slabo vpliva na razvoj hrbtenice. Velika razlika je ali je dojenček v tem položaju aktiven ali pasiven. Veliko spodbude za dober razvoj stabilizatorjev trupa lahko delate v sedečem položaju. 

Ena od vaj je, da vi sedite na stolu, dojenček je v vašem naročju in ima noge čez vaše noge. Če bi ga vi držali pokonci in mu podpirali trup, bi bil pasiven v tem položaju. Če ga samo usmerjate in ne podpirate trupa je v tem položaju aktiven, saj sam lovi ravnotežje. Z nežnim zibanjem nog mu dajte še težjo nalogo.



Bočni sed je najvišji položaj do koder dvignemo dojenčka iz tal. Ko dojenček osvoji bočni sed, ga spodbujajte k obratu na mestu. Naj menja položaj iz bočnega seda na vse 4 in nazaj v bočni sed ter tudi v aktivno sedenje. Z vrtenjem okrog svoje osi, se “zgodijo” zelo pomembne nevronske povezave.




Kadar držite dojenčka v naročju, mora biti hrbtenica ob tem razbremenjena. Lahko se naslonite s hrbtom na naslon, dojenček je naslonjen s hrbtom na vas in obe nogi mu podprete pod stegni, da dosežete pravi kot v medenici (stegna napram hrbtu). V naročje lahko namestite dojenčka tudi v bočni sed kot kaže slika.





Starši, bodite potrpežljivi in dovolite premike v razvoju v njegovem tempu. Ne pozabite, da mu s postavljanjem v položaje, ki zanj še niso primerni, zelo škodite.