sreda, 23. januar 2019

DOBRODELNA AKCIJA – PEDOSANA in DM SLOVENIJA


Na podlagi naše akcije za pomoč socialno šibkim smo v sodelovanju z DM Slovenija v petek obiskali našo izbranko Klavdijo.

Sneg nas je pospremil do njenih vhodnih vrat, kjer nas je toplo pozdravil velik črn pes ter nas skupaj s Klavdijo pospremil v njeno malo najemniško stanovanje. Toplo nas sprejme, povabi noter in v roke vzame svojega 4,5 mesečnega Liama, ki ji je polepšal življenje in ji dal voljo, da postane še močnejša in boljša. Liam ima virozo, je vročičen, a se nam kljub temu večkrat prisrčno nasmehne.



Usedemo se in Klavdija nam razkrije svojo zgodbo.

Klavdija, Zasavčanka, hči očeta alkoholika in mame, ki ji ni bilo dosti mar zanjo. Njihova socialna delavka je raje hodila z očetom piti, kakor da bi njej verjela, da jo oče tepe. Tako je kmalu začela živela v skrbništvu – pri njeni stari mami.

Od leta 2009 do 2012 je bila Klavdija na ulici, na drogi, tri zime je preživela zunaj in životarila. Nato si je zavetje poiskala v varni hiši, in od takrat se korak za korakom trudi, da bi naredila vse tako, kot je prav. Kmalu je našla najemniško stanovanje na Viču. Ozdravljena je tam živela, a je bilo predrago, ker ji od podpore ni prav nič ostalo, zato se je preselila v majhno 18-kvadratno stanovanje v Gameljne. Tam ji je bilo silno všeč, saj je bila v okolici narava, potok in bi z veseljem še ostala tam, če bi ji le najemodajalec pustil, da stanuje tam skupaj z otrokom, ki ga je pričakovala. Zato si je bila primorana poiskati drug prostor. Vseskozi je tudi prodajala Kralje ulice, a zdaj z otrokom tega ne more, saj si ne more privoščiti varstva.

Sedaj živi v pritličju hiše, ob robu mesta, blizu ceste, kjer sicer ni narave, ki si jo tako zelo želi – predvsem za okolje odraščanja svojega otroka, a mu tako vsaj lahko nudi topel dom in je s tem zadovoljna. Mesečno prejme 647€, 250€ gre za najemnino, 100€ za ostale stroške, tako da ji ostane le 280€. S tem se težko prebija iz meseca v mesec in je hvaležna za skromno pomoč Liamovega očeta. Ja, Liam ima očeta. Klavdija pravi, da sta – če živita skupaj, žal kot pes in mačka, kar pa ni dobro za otroka in sta se zato odločila, da živita narazen. Sicer pa sta zelo dobra prijatelja, se dobro razumeta in se tudi dogovorita vse na miren in konstruktiven način.

Liamov oče je pred kratkim dobil službo, kjer po cele dneve dela - razen vikenda, ko pride k njima in je z Liamom, da lahko Klavdija malo pospravi in kaj postori. Žal pa se je zelo hitro po začetku dela poškodoval na delovnem mestu, si pri spustu z lestve zvil roko in zlomil nogo, tako da žal zdaj nekaj časa ne more hoditi k njima na obiske in pomagati Klavdiji (kar ona razume in ga podpira, naj se najprej pozdravi, znebi bergel, mavca in nato pride).

Klavdija nam pove, da ima tudi 13 letno hčerko. Začudeno vprašamo, kje je. S težkim srcem nam pove, da jo je morala zaradi svoje situacije dati v rejništvo oz. Kasneje v posvojitev. Kako je prišlo do tega? Sprva njen oče ni želel priznati očetovstva, ko pa ga je, je vložil tožbo, češ da je otrok zanemarjen, ter jo dobil. Pri svojih štirih letih je bila hčerka dodeljena svojemu očetu. Klavdija je po pričevanju staršev hčerkinih sošolcev, da je zanemarjena – na to po nekem času opozorila CSD, ki je očeta prijavil. Ta jo je prostovoljno pripeljal na CSD in rekel, da zanjo ne bo več skrbel. Tako so jo pri njenih sedmih letih dali v rejništvo.
Oče je kmalu podpisal papirje in dovoljenje za posvojitev, Klavdije ni o tem obvestil ne on, ne CSD, na katerem je bilo rečeno, da ji pošte niso mogli vročiti, čeprav so imeli shranjene prav vse njene kontaktne podatke, pa je niso kontaktirali. Tako so njeno punčko pri devetih, desetih letih dali v drugo družino v posvojitev.

Vprašamo jo, kako se ob tem počuti in ali jo je poskusila najti. Klavdija pravi, da jo je sicer našla na družabnih omrežjih, a da jo pusti pri miru, je noče zmesti ali delati težkega srca, zdaj ko končno ima (verjetno) urejeno družino. Želi, da je srečna. Verjame in upa pa, da jo bo – ko bo pripravljena – hčerka sama poiskala in jo kontaktirala.

Pravi, da ima shranjene vse dokaze in dokumente, ki govorijo, da se je borila zanjo, se odzivala in udeleževala vseh razgovorov, ki so bili potrebni za boj za njeno skrbništvo. Žal je bilo vse to zanikano. Želela je skrbeti zanjo, pozabiti na preteklost in iti naprej, če bi le dobila manjšo pomoč. Zaveda se, da je delala napake. A kdo jih pa ne? A vendar ji je bila takrat narejena krivica, zdaj pa je žal prešibka, da bi šla na sodišče in to dokazovala. Se boji, da bi se zlomila, kar si pa trenutno, z majhnim dojenčkom, res ne more privoščiti. Pa še hčerke noče zmesti, zdaj ko živi v urejenih razmerah. Ko bo prišel čas, bo lahko hčerki dokazala, da se je trudila in borila zanjo.

Klavdija, zdaj močna ženska z voljo do življenja in preživetja – objema svojega Liama, si želi, da bi lahko pozabila del preteklosti in šla naprej. Korak za korakom, pogumno naprej.

Da ji olajšamo vsaj prvi del te poti, smo ji Pedosana d.o.o. podarili obiskovanje naših razvojno gibalnih uric, vse do Liamovega dopolnjenega 1. leta. Zelo je bila vesela, saj redno hodi tudi v razvojno ambulanto in bi ji dodatna spodbuda pri gibalnem razvoju njenega dojenčka prišla še kako prav.



Obenem smo ji izročili dve ogromni vreči potrebščin za dojenčka, ki ji jih podarja DM drogerie markt d.o.o., da bo lažje premostila nadaljnje mesece.



Hvala Klavdija, da si delila to izkušnjo z nami in želimo ti, da najdeš v sebi vse potrebno, da ti uspe prav vse, kar si zadaš!

Pedosana in DM Slovenija

Pomagate pa lahko tudi vi, dragi bralci. V kolikor imate doma BUNDICO, vellikosti 74, katere vaš otroček ne potrebuje več jo bo Liam več kot vesel. Pišite nam na pedosana@pedosana.si in poskrbeli bomo, da bo šla v prave roke. HVALA!





ponedeljek, 14. januar 2019

NE POSEDAJTE DOJENČKA NA RITKO PREDEN SE NE USEDE SAM!

Danes bom odgovorila na zelo pogosto zastavljeno vprašanje in sicer: Ali je posedanje dojenčka res tako zelo napačno in škodljivo?

Dojenček mora vse razvojne mejnike doseči sam, saj lahko s prehitevanjem samostojnega razvoja škodite njegovemu gibalnemu in telesnemu razvoju. S posedanjem dojenčka na ritko mu odvzamete izkušnjo, kako bi sam prišel do tega položaja, predvsem pa kako bi šel iz njega ven. Če dojenček dolgo sedi in je ob tem pasiven, lahko to zaradi vpliva gravitacije in slabe telesne sheme slabo vpliva na položaj njegove medenice in razvoj hrbtenice, ker mišice še niso dovolj okrepljene, da bi ji dale stabilnost.

Ker se dojenčki med seboj razlikujejo, njihov gibalni razvoj pa je individualen, se ne bom opredeljevala od katerega meseca mu lahko dajete oz. kažete vzorce sedenja. Za nas je dober pokazatelj, da je dojenček „zrel” za aktivno sedenje takrat, ko se po trebuhu že vrti okoli svoje osi, pase kravice na iztegnjenih rokah in se v bočnem sedu zadrži sam.
Lahko ga posedete na ritko in mu pokažete, kako se sedi (s tem nakažete vzorec gibanja), ampak ga v tem položaju ne zadržujte predolgo in mu raje pokažite pot ven iz njega. Postavite se za njega in ga primite preko bokov ter trupa. Obrnite ga vstran, da bi se z obema rokama naslonil na podlago ob boku (v bočni sed). Ob prvih poskusih tega gibanja pazite, da ne bi padel, saj se prestreznostna reakcija še razvija. Iz bočnega seda ga vzpodbujajte k samostojnemu usedanju. Premikajte ga v bočni sed v obe strani.

Zaradi posedanja in neaktivnosti v tem položaju lahko dojenček izpusti najbolj pomembno razvojno fazo – kobacanje. S posedanjem škodimo gibalnemu razvoju nasploh, saj če dojenček ne pozna poti do nekega položaja, potem tudi nazaj ne zna. Zato padajo na hrbet, se ne znajo uloviti na roke in vrteti okoli svoje osi. Ravno to pa je ključno za razvoj nevronskih povezav, za gibljivost v medenici in je pogoj za cel nadaljni razvoj.

Na razvoj hrbtenice in drže same lahko slabo vplivate tudi s tem, če dojenčka posedete v vaše naročje in je v tem položaju pasiven. Še slabše, če ga posedite na kavč ali posteljo in ga ob tem podložite z blazinami. Če pa omogočite dojenčku aktivno sedenje, lahko sedi v vašem naročju za kratek čas.
Ne prehitevajte dojenčkovega razvoja in ga ne postavljajte v položaje ter ga ne zadržujte v njih, če še ni sam „zrel” za to. Dajte mu čas, da lahko razvije svoje telo do te mere, da bo razvojni mejnik dosegel sam.

Vse spodbude in vaje za dober gibalni razvoj dojenčka smo zajeli v našem online programu Pedosanček, ki je že na voljo na https://vadbe1.lpages.co/pedosana-page/