četrtek, 27. oktober 2016

Ostranjevanje tujkov pri dojenčkih in otrocih

Ljudje smo raziskovalna bitja. Že dojenček z vso vnemo raziskuje in si ogleduje različne predmete. Ko se jim razvije pincetni prijem, so majhni predmeti celo nabolj zanimivi.

Zato je na mestu, da starši umikate majhne žoge (frnikule), kovance, trde bonbone in podobne, za zadušitev nevarne predmete. 

Če do zaužitja ali vdihnjenja pride in se začnejo težave z dihanjem, ki so združene s kašljanjem, davljenjem in težkim, piskajočim dihanjem ukrepamo po naslednji načelih.

Metodo odstranjevanje tujkov lahko uporabljamo samo pri tistih dojenčkih in otrocih, pri katerih je bilo vdihnjenje tujka jasno, smo mu bili priča ali ko je zelo verjetno zaradi neučinkovitega kašljanja, težkega dihanja in se stanje slabša.

Če otrok še kašlja in je še pri zavesti, potem je potrebno kašljanja spodbujati. Noben poseg ni na mestu, dokler je kašelj še učinkovit. Ukrepamo šele, ko postane kašelj neučinkovit.

Pri postopku odstranjevanja tujka pri DOJENČKIH je potrebno biti zelo previden. Pritiski na trebuh lahko pri dojenčkih povzročajo poškodbo zaradi sorazmerno večjih jeter in bolj ranljive jetrne ovojnice. 
Zato je pri tej starostni skupini priporočeno uporabiti kombinacijo udarcev po hrbtu in pritiskov na prsni koš, da bi tako odstranili tujek iz dihal. 
Dojenčka namestimo tako, da je s trupom na reševalčevi (starševi) podlahti z glavo navzdol. Z zgornjim delom dlani druge roke reševalec nato petkrat udari po hrbtu med lopaticama. Če tujek ne izleti iz dihal, je potrebno dojenčka obrniti tako, da je sedaj hrbet na reševalčevi podlahti, vendar spet z glavo navzdol. Reševalec potem izvaja pritisk na prsni koš na istem mestu kot zunanjo masažo srca s hitrostjo en pritisk v sekundi. 
Če je dojenček že tako velik, da ne more biti na podlahti, enako tehniko izvajamo v naročju.

Za odstranjevanje tujkov pri OTROCIH lahko uporabljamo udarce po hrbtu in pritiske na prsni koš kot pri dojenčku. Pri otrocih lahko uporabljamo že Heimlichov prijem v vseh oblikah: v stoječem, sedečem in klečečem položaju. 
Reševalec se postavi za otroka in z rokama objame otrokovo telo. Naredimo pest na eni roki in jo namestimo na otrokov trebuh med popokom in spodnjim robom prsnice. Z dlanjo druge roke objamemo pest prve roke in tako nameščeni obe roki hitro potegnemo navzgor in navzad. To ponovimo petkrat oz. dokler se tujek ne izloči.

Vir:
Ahčan U., Prva pomoč (2007)

torek, 25. oktober 2016

PedoMAXI

V ta program sodijo tisti dojenčki, ki se premikajo po prostoru po vseh štirih – kobacajo. 



S postavljanjem poligona dojenčke izpostavimo različnim situacijam in jih opazujemo kako se spopadajo z ovirami v prostoru. Ob tem razvijajo koordinacijo, ravnotežje, prestrezno reakcijo in pridobijo ogromno izkušenj za nadaljno spontano pot razvoja – vse tja do hoje. 


V programu starše učimo vaj in spodbud za pravilno vstajanje, vrtenje v prostoru, kako iz višine dol („noge dol”), se ujeti ob padcu na rokice, predvsem pa da jih NE vodijo za roke in učijo hoje na tak način. 




Ko bo dojenček pripravljen, se bo spustil in zakorakal v svet.  

četrtek, 20. oktober 2016

Kako dojenčku pomagamo, da se nauči sedeti

Dojenčkek odrašča. Star je že 4 mesece in njegov razvoj gre naprej. Spoznal je že svoje roke. Z njimi se igra, jih ogleduje in preprijema predmete. Zdaj je čas, da okrepi trup in se poskuša dvigniti iz ležečega položaja.

Ko bo dojenček pripravljen (zrel), se bo usedel sam! Ne prehitevajte časa! 

Lahko pa ga z vajami spodbujamo in pomagamo, da se bo samostojno sedenje zgodilo. Pripravili smo vam 3 vaje, ki jih lahko izvajate doma:

1. Samostojni dvig iz ležečega položaja

Dojenček naj bo čim več na tleh na trebuhu, na oblazinjeni, trdi podlagi. S tem raziskuje svoje telo in ima priložnost razviti samostojno gibanje v prostoru. To je zanj največja izkušnja. Iz pasenja kravic, vrtenja okoli svoje osi na trebuhu, se bo zgodil pol dvig v bočni sed. Na njegov edinstven način!



2. Bočni sed

Dojenčku lahko pomagamo pri poskusih dvigovanja od podlage samo do bočnega seda. Naprej mora razviti gibanje sam. Ali se bo iz bočnega seda usedel na ritko ali se bo obrnil na vse štiri, je njegova pot. Bočni sed pomeni, da je naslonjen na notranjo nogo (bok) in ritko ter se drži z obema rokama pred njem.



3. Učenje sedenja. Aktivno sedenje

Dojenček se mora usesti sam! Posedanje dojenčka prej, preden je on sposoben sedeti je lahko zelo škodljivo za njegov razvoj. Predno se ga poseda na ritko, si mora razviti in okrepiti trup!

Od 6. Meseca dalje lahko vadite z njim aktivno sedenje, saj se začne uvajanje goste hrane in pri tem bi bilo najbolje, da dojenček sedi in ni v ležalniku.

Vaja za krepitev trupa in učenje sedenja je, da klečite, dojenčka posedete na svoja kolena, njegova stopala morajo biti na podlagi in kolena pokrčena.
Pred njega postavite mizico, ne sme biti višje od višine njegovega prsnega koša. Na mizico položite igračo in ga spodbujate, da se bi z njo igral. Vaša naloga je, da ga ne držite in podpirate, ampak varujete pred padcem in spodbujate h gibanju in lovljenju ravnotežja. Ko opazite, da dojenček ne sodeluje več, ga odložite na tla v ležeč položaj.



Želimo vam veliko zabave ob novem učenju in raziskovanju!


torek, 18. oktober 2016

PedoMIDI

V ta program sodijo dojenčki, ki s spodbudo že uspejo zadržati bočni sed. 

Bočni sed iščemo pri vseh možnih variacijah: pri dvigu, odlaganju, igranju, pestovanju in drugje, saj je to izhodišče za vrtenje v prostoru (iz bočnega seda na vse štiri okončine) ter kobacanje. 




Dojenčki v tem programu že bočno sedijo, vendar še ne znajo vzravnano sedeti, ker nimajo razvitih stabilizatorjev trupa. Zato je še kako pomembno da NE posedamo dojenčka predno se ne vsede SAM!




V tem programu dajemo poudarek na vajah za stabilizacijo trupa. Tu zajamemo veliko pripomočkov kot so žoge, valji, balanserne blazine ter druge vaje, ki jih izvajamo preko maminega telesa. 

Starše učimo vaj in prijemov za spodbujanje nevronskih povezav ter da ne smejo prehitevati razvoja. 

Uživajte ob opazovanju dojenčkovega raziskovanja in ne biti obremenjeni kdaj bi se moralo kaj zgoditi.

četrtek, 13. oktober 2016

3 stvari, katere ne smete pozabiti ...

... v obdobju od rojstva do 4. meseca starosti

Kako se bo posamezen dojenček razvijal je odvisno od potenciala, s katerim se je rodil in od okolja, v katerem bo živel. Pomembne so priložnosti, spodbude, izkušnje, ki mu jih zagotovijo starši oziroma tisti, ki zanj skrbijo.


Starši, vaš dojenček potrebuje nežnost, nego, pozornost,… POTREBUJE pa tudi priložnost za gibanje! Naj bo čimveč na tleh od rojstva dalje, saj bo s tem raziskoval svoje telo, okolje v katerega se je rodil in gibalni razvoj se bo začel.  

Tri stvari na katere ne smete pozabiti v obdobju od rojstva do 4. meseca starosti:

1. Odlaganje na tla, tudi na trebušček

Dojenčka odlagajte na tla, na blazino in tudi na trebušček. Razvoj se odvija od glave proti medenici in od sredine telesa navzven. S tem ko bo ležal na trebuščku, se bo učil kako kontrolirati glavo, saj bo s tem krepil vratne mišice in se naučil, da bo, če bo uporabljal roke, lažje dvignil glavo. Naučil se bo “pasti kravce”.



2. Igrajte se z njim

Ja, že v tako zgodnjem obdobju se lahko igrate s svojim dojenčkom in dobro vplivate na njegov gibalni razvoj. Ena izmed osnovnih vaj od tretjega meseca dalje je, da se usedete na tla na blazino. Dojenčka odložite na tla, med vaše noge tako, da ga bočno naslonite na svojo nogo (v bočni sed), s trupom naslonjenim na vaše stegno. Z njim se igrate tako, da ga vabite, da bi iztegnil roko k igrači. Spodbujamo, da bi razvil (spoznal) roko, odpiral dlani, jo iztegoval k igrači. Prav ta vaja kasneje vodi v obrat na vse štiri.



3. Razgibajte ga

Dojenček je 9 mesecev v maminem trebuhu. Z rastjo mu zmanjkuje prostora za gibanje, zato ima ob rojstvu medenico in okončine trde, toge. Za boljši gibalni razvoj je zelo pomembno, da mu vsakodnevno razgibamo noge, roke in medenico.

Ena izmed vaj, za razgibanje nog in medenice je ta, da dojenčeka odložimo na hrbet. Primemo ga za noge pod koleni in mu jih krčimo proti popku z rahlim potiskom kolen navznoter na trebušček. S tem vršimo tudi rahel pritisk na trebušček in posledično dobro dene pri težavah s krči.  


torek, 11. oktober 2016

PedoMINI

V tem programu so dojenčki stari že 3 mesece in več. Iščemo samostojni bočni sed (pol sedeč položaj, z rokicami ob telesu, na podlagi).

Dojenčeku se je razvoj v predelu vratnih mišic že zgodil in kontrola glave je že zelo dobra. Začeli se bodo prvi poskusi premikov na bok. Zato v tem programu starše učimo prijemov in vaj za usmerjanje dojenčka k premikanju v prostoru. 

Za začetek v obrat iz hrbta na trebuh. Naš moto je, pokaži mi, da bom naredil sam! Pasenje kravic je v tem programu že na iztegnjenih rokicah, z odprtimi dlanmi.

Seveda je vsak dojenček individualen, zato razvoja ne prehitevamo, ampak počakamo, da se samostojno zgodi. Veliko vaj izvajamo preko maminega telesa, pripomočkov in žog. 

Cilj je doseči bočni sed in aktivnost rokic v obliki hotenega giba le teh.



četrtek, 6. oktober 2016

Termoregulacija in prilagajanje dojenčka temperaturnim spremembam

Odraslim ljudem nam je povsem logično, da če nas zebe, se oblečemo in če nam je vroče, da se slečemo ter gremo v senco.

Dojenčki svoje počutje izražajo z jokom. Vsi dojenčki so občutljivi na temperaturne spremembe v okolju, zato se moramo zavedati njihovih potreb. Pomembno je, da poznamo območje »nevtralne temperature«, v kateri lahko dojenček ohranja telesno temperaturo brez večjih naporov. Dojenčki se hitro prilagajajo okolju, zato že po nekaj dneh po rojstvu, če so primerno oblečeni, dobro prenašajo temperaturne spremembe.

Vsak donošen novorojenček ima posebno orožje za vzdrževanje telesne temperature. Rjava maščoba ob rojstvu predstavlja pet odstotkov otrokovega telesa, nahaja pa se na hrbtu, ramah in vratu.

Kadar je dojenčku vroče, si pomaga z nagonom in poskuša odejo z nogo odstraniti, ne more pa odstraniti oblačil s sebe. Svoje počutje izraža z jokom. Jok pa dodatno pregreva dojenčka.

Večja težava je, če ga zebe, saj še nima sposobnosti drgetanja, kot to počnemo odrasli kadar nas zebe in si s tem dvigujemo temperaturo.

Zato je še kako pomembno, da odreagiramo na dojenčkov jok, saj nam lahko sporoča, da mu je vroče ali da ga zebe. Njegovo temperaturno stanje telesa preverjamo vedno tako, da ga potipamo v predelu prsnega koša in ne za okončine.


torek, 4. oktober 2016

PedoMIKRO

V ta program sodijo najmlajši obiskovalci razvojno gibalnih uric v Pedosani. V tem obdobju je dojenček popolnoma odvisen od vas, je nesposoben hotenega gibanja, zato je zelo pomembno, kako starši (oz. tisti, ki skrbijo zanj) z njim rokujejo. 

Zato je zelo priporočljivo začeti z ustreznimi prijemi in vajami čimprej po rojstvu. V tem obdobju dojenček šele zaznava svet okrog sebe in svoje telo ter je popolnoma odvisen od staršev. Z obiskom programa PedoMIKRO starše naučimo, da z ustreznimi prijemi dojenčka premikajo po prostoru in ga na tak način spodbujajo h krepitvi telesa iz vseh smeri.

Krepitev telesa poteka po dveh smereh in sicer po Cefalokavdalni smeri (od glave navzdol) in Proksimodistalni (od hrbtenice navzven). V tem obdobju se razvoj »dogaja« v predelu glave in rok, zato v tem programu spodbujamo razvoj k samostojni kontroli glave in navajanje na položaj na trebuhu (pasenje kravic). Preko dotikov, menjave položajev in izkušenj se razvoj dojenčka zgodi in dlani se razprejo.

Naučili vas bomo, kako lahko s pravilnim pestovanjem, odlaganjem, dvigovanjem, nošenjem dobro vplivamo na dojenčkov razvoj.

Se želite prepričati, da vam pravilno rokovanje z dojenčkom lahko zelo olajša vsakodnevna opravila? Nam verjamete, da je lahko že to obdobje zelo igrivo?

Za začetek se nam pridružite na UVODNI uri. Tam vam bomo predstavili naše delo in vašega dojenčka razporedili v njemu najbolj primerno skupino.

Vabljeni v našo družbo!