PRILAGAJANJE DOJENČKA TEMPERATURNIM SPREMEMBAM

Odraslim ljudem nam je povsem logično, da če nas zebe, se oblečemo in če nam je vroče, da se slečemo ter gremo v senco. Pri dojenčkih in otrocih je seveda drugače.

Dojenčki svoje počutje izražajo z jokom. Vsi dojenčki so občutljivi na temperaturne spremembe v okolju, zato se moramo zavedati njihovih potreb. Pomembno je, da poznamo območje »nevtralne temperature«, pri kateri lahko dojenček ohranja telesno temperaturo brez večjih naporov. Dojenčki se hitro prilagajajo okolju, zato že v nekaj dneh po rojstvu, če so primerno oblečeni, dobro prenašajo temperaturne spremembe. Za golega novorojenčka je ta dokaj visoka, in sicer 32 stopinj Celzija. Takoj ko ga oblečemo, pa je zanj primerna temperatura okrog 24 stopinj. Že v nekaj tednih po rojstvu pa se dojenčku izboljša sposobnost uravnavanja telesne temperature. Dobro oblečen dojenček je povsem zadovoljen pri 21 stopinjah Celzija.

Vsak donošen novorojenček ima tudi posebno »orožje« za vzdrževanje telesne temperature; rjava maščoba ob rojstvu predstavlja pet odstotkov otrokovega telesa, nahaja pa se na hrbtu, ramah in vratu.

Kadar je dojenčku vroče, si pomaga z nagonom in poskuša odejico z nogo odstraniti, ne more pa odstraniti oblačil s sebe. Prav tako se še ne zna premakniti iz toplega v hladnejši prostor. Zato opozarja na težavo z jokom. Ta pa le še dvigne njegovo telesno temperaturo, saj zato potrebna energija pospeši presnovo. Če ob tem mati meni, da je otrok lačen in ga podoji, to ne zmanjša njegovih težav. Pri odraslih topli napitek sproži potenje, ki pomaga ohladiti telo, pri otrocih v prvih dveh letih pa ne. Njihove lojnice so še slabo razvite. Poleg tega pa so dojenčki dobro preskrbljeni s plastjo maščobe, ki pomaga preprečevati ohlajanje in izgubo toplote. To pa je lahko pri pregrevanju tudi slabo.

Tudi mraz in hladno okolje sta za dojenčka izziv. Otrok, ki je podhlajen, še ne zazna, da je z njim nekaj narobe. Med spanjem njegov metabolizem zelo počasi reagira celo na znatnejši padec telesne temperature. Da ga zebe, začuti šele, ko se zbudi in to oznani z glasnim jokom. Ko se starši zavejo, da je nekaj narobe, je lahko dojenček že precej premražen. Dodatno oviro predstavlja tudi dejstvo, da dojenčki še niso sposobni drgetati, kar odraslim dviguje temperaturo, kadar je mraz.

Zato je še kako pomembno, da se na dojenčkov jok odzovemo, saj nam lahko sporoča, da mu je vroče ali da ga zebe. Njegovo temperaturno stanje telesa preverjamo vedno tako, da ga potipamo v predelu prsnega koša in ne za okončine.

KOLIKO NAJ OBLEČEM DOJENČKA..

… je pogosto vprašanje tudi v tem letnem času. Pregrevanje je za dojenčkove možgane veliko slabše kot podhlajenost. V toplih mesecih bodite pozorni, da ga ne oblečete preveč. Že pri 15 stopinjah Celzija dojenček kape več ne potrebuje, pri 20 stopinjah Celzija naj bo oblečen zgolj v eno plast oblačil, po možnosti brez nogavičk. V še toplejšem vremenu pa mu lahko slečete tudi spodnji del oblačil. V kolikor se je dojenček prepotil in ga izpostavite vetru, je nujno zamenjati mokra oblačila s suhimi in mu za kratek čas nadeti tanko (po možnosti bombažno) kapo oz. mu glavo posušiti v brezvetrju.

Ker se v toplem vremenu dojenčki hitro pregrevajo, bodite pozorni, da tudi dovolj pijejo (običajno zadostuje materino mleko oz. adaptirano mleko, nekateri se mu odločijo dodajati prekuhano vodo ali čaj).

Posebej vas opozarjamo, da ga ne oblečete preveč, ko je v lupinici ali vozičku – predvsem v košari, kajti tam je pred sapicami popolnoma zaščiten in kot v »komori« v še toplejšem ozračju. Ne zakrivajte mu prostega prostora na zgornjem delu košare s tetra plenicami in podobnim, saj tako onemogočite, da bi zrak vsaj malo krožil in ga hladil. Boljša alternativa temu (kot zaščita pred soncem) so senčniki, ki jih pritrdite na zgornji del košare.

Ko se namenite iti na pot z avtom in dojenčkom, prižgite klimo (sprva z odprtimi okni, nato jih zaprite), da se avto shladi na primerno temperaturo (naj ne bo prenizka, da ni prevelikega preskoka iz temperature zunaj) in šele nato odnesite vanj dojenčka v lupinici.

Glede oblačenja naj tako poleti kot pozimi velja: manj je več! Raje ga oblecite manj in pokrijte z več tankimi plastmi. Ko se ozračje segreva, odlagate plast za plastjo in mu tako omogočite udobje in primerno temperaturo ter dobro termoregulacijo, ki je popotnica za celo življenje.

KAKO ZAŠČITITI OTROKA PRED SONCEM?

Sončni dnevi kličejo ven v naravo. Ker je sonce poleti zelo močno, se starši pogosto sprašujete, kako pred njim zaščititi občutljivo otroško kožo. Glede zaščite otroške kože pred soncem menimo:

- Kadar je naša senca krajša od našega telesa, je čas, da se premaknemo v senco.

- Najboljša zaščita pred soncem je izogibanje soncu med 10.00 in 17.00 uro v poletnih mesecih.

Seveda to ne pomeni, da med tem časom nikoli ne pojdite ven.

- Zaščitite otroka s pokrivali (širokokrajnim klobukom ali čepico s ščitnikom) in svetlimi, gosto tkanimi oblačili z dolgimi rokavi.

Oblačila naj bodo širša, da niso oprijeta po telesu (bodiji raje ne).

- Pred 6. mesecem starosti ne nanašajte sončne kreme.

Nikakor pa to NE pomeni, da lahko, ko boste nanašali kremo na otroško kožo, podaljšate izpostavljanje soncu. Uporabljajte zaščitno kremo z visokim zaščitnim faktorjem (a ne več kot 30, sicer vsebuje preveč kemičnih substanc, ki bi utegnila škoditi nežni otroški koži), ki blokira UVA in UVB žarke.

- Pazite na odboj sončnih žarkov od peska in vode.

- Sonce nas lahko opeče tudi v senci.

Nekateri starši pretiravajo z izpostavljanjem sončnim žarkom in pogosto opazimo, da so z otroci v najmočnejši vročini zunaj. Tudi če je otroška koža že lepo porjavela, še ne pomeni, da jih ne more opeči. Temnenje oziroma obarvanost kože zaradi sonca namreč ni reakcija kože na nekaj prijetnega, temveč je znak, da je bila koža že poškodovana in so se v njej sprožili določeni obrambni mehanizmi.

Starši, zavedamo se, da vas skrbi, da bi občutljivo kožo vašega malčka opeklo. Pa vendar vaš otrok potrebuje sonce. S tem pridobiva zelo pomemben vitamin D. Ne mažite otroške kože, kadar res ni potrebno. Jutranji krajši sprehod po soncu lahko opravite z lahkimi oblačili in klobučkom. Bo tako bolje za vas, kot tudi za vašega dojenčka.

Viri:

Lenasi, Helena (2014). Telesna dejavnost in termoregulacija.

Mag. Marija Zaletel. VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE

Bibaleze.si

BREZPLAČNA DELAVNICA V PUSTOLOVSKEM PARKU GEOSS

Dragi starši,

z velikim veseljem vam sporočamo, da smo v sodelovanju s Pustolovskim parkom Geoss, v gozdu čisto blizu geometričnega središča Slovenije, zgradili Gibalnico za otroke. Združili smo dolgoletna znanja in izkušnje in z zagotovostjo lahko trdimo, da je nastal edinstven prostor v naravi, v katerem bo uživala prav vsa družina. Del Gibalnice, ki smo jo poimenovali »Poligon« smo namenili otrokom od kobacanja do 3. leta starosti.

Poligon je strokovno načrtovan projekt, sestavljen iz 17 različnih gibalnih in čutnih elementov, zgrajenih iz popolnoma naravnih materialov, z namenom spodbujanja naravnih vzorcev gibanja, kot so plazenje, lazenje, vstajanje, počepanje, vrtenje okoli osi, hoja ter stimulacije čutil preko dotikov z dlanmi na različne podlage. Na Poligonu bodo najmlajši preizkušali različne podlage, odkrivali različne načine gibanje ter se soočali z različnimi ovirami.

Pri uporabi Poligona morajo otroka OBVEZNO spremljati starši ali skrbniki. Če vaš otrok že hodi, ga vseeno spodbujajte k premagovanju ovir po vseh štirih (po dlaneh in kolenih), saj bo ob tem spodbujen h koordinacij, ravnotežju, finomotoriki in graditvi dobre telesne sheme. Vse to mu bo odlična popotnica pri soočanju z ovirami v vsakodnevnem življenju.

Delavnica za mlajše otroke (od kobacanja do 3.leta starosti)::

Lepo vabljeni v Gibalnico na delavnice:

Kdaj: v SOBOTO, 14.9.2019 

- kobacači ob 10:00 in 14:00

- hodiji ob 12:00 in 16:00

Kje: v Pustolovskem parku Geoss, na naslovu Slivna 15, 1252 Vače (Lokacija). Parkirišče se nahaja približno 300m od samega vhoda v park. Zatorej priporočamo, da - v kolikor vaš otrok še ne hodi sam - vzamete s seboj tudi voziček ali nosilko.

Cena: Delavnica in preizkus poligona bosta BREZPLAČNA

Tema: Na delavnici vam bomo na kratko predstavili, zakaj je gibalni razvoj v prvih treh letih najbolj pomemben in kako vpliva na celo življenje. Usmerjali vas bomo, kako lahko vplivate na dober gibalni razvoj vašega otroka in na napake, ki jih najpogosteje delate v tem obdobju. Preko uporabe poligona vam bomo svetovali, zakaj je tovrstno gibanje dobro za vašega otroka, na kakšen način ga lahko spodbujate in ga učite gibalnih veščin. Odgovorili vam bomo tudi na vprašanja v zvezi z gibalnim razvojem do 3. leta starosti.

Trajanje delavnice: Delavnica bo trajala 45 minut, nato pa lahko vaši dojenčki /otroci v vašem spremstvu še naprej po mili volji raziskujejo gozdni svet po svoje.

Prijave: obvezne na pedosana@pedosana.si.

Oprema: Bodite udobno oblečeni. Priporočamo vam, da s seboj vzamete rezervna oblačila za otroke, ker saj veste - radi raziskujejo tudi tam, kjer ni treba ;-)

V primeru slabega vremena: bo delavnica žal odpovedana. A vendar upamo, da nam bo vreme tokrat naklonjeno. 

Število prijav je omejeno, zato vas prosimo, da nam sporočite svojo prisotnost najkasneje do petka, 13.9.2019.

Se že veselimo, da se srečamo z vami, tokrat v mirnem, naravnem okolju - v gozdni oazi za vaše dojenčke, otroke in tudi za vas :-)

Vaša Pedosana

Ps: Vas zanima kaj več o pustolovskem parku? Preberite si TUKAJ

DOBILA BOSTA NAJLEPŠI IMENI, »MAMI« IN »OČI«

Postali boste starši. Nekaj najlepšega, kar se nam v življenju lahko zgodi.

V šoli za starše boste dobili veliko informacij o negi dojenčka, o poteku poroda, zdravju nosečnice in drugih podobnih tem, veliko premalo pa boste slišali o gibalnem razvoju dojenčka.

Zato v Pedosani že nekaj let zapored predavamo bodočim staršem tudi o tem zelo pomembnem področju. Osveščamo jih, kako lahko prav oni vplivajo na gibalni in vzporedno mentalni razvoj svojega dojenčka.

Na razvoj dojenčka lahko vplivate, ko je še v vašem trebuhu. Če se boste vi dobro počutili v svoji koži, se bo imel lepo tudi vaš še nerojen dojenček. Veliko se gibajte na svežem zraku, pijte veliko vode in nesladkanega čaja ter uživajte življenje.

Ko se bo rodil dojenček, vam bo življenje postavil na glavo. Vsak starš se takrat sooči z novim poglavjem v svojem življenju in se navaja na novo obdobje. Tudi pri vas bo tako. Nepopisno veselje, ki vas bo spremljalo ob tem, bo celo družino napolnilo s srečo in zadovoljstvom.

Oba starša bosta doživljala novega družinskega člana na svoj način. Mamice ste tiste, ki razvijete materinski čut in drugače sprejemate svojega otroka. Ste pa tudi tiste, ki pogosto zaradi tega pozabljate na sebe. V Pedosani pogosto opozorimo mamice, naj ohranjajo dobre odnose s svojimi partnerji in naj se zavedajo, da bodo »ptički«, ko bodo odrasli, odleteli, partner bo pa ostal.

Lahko se tudi zgodi, da boste mamice kljub prihodu dojenčka želele ohranjati enake navade kot do sedaj. Želele boste imeti pospravljen dom in vsak dan skuhano kosilo, kot prej. Bolj od tega je pomembno, da izkoristite vsak trenutek, ko le lahko, da si odpočijete in uživate v novi vlogi.

Za gibalni razvoj dojenčkov je zelo pomembno obdobje od rojstva do prvega leta starosti. Ob gibalnem razvoju se bo vzporedno razvijal tudi dojenčkov mentalni razvoj. Zato je še kako pomembno, kako boste preživljali čas z dojenčkom. Zelo pomembno je, da že od rojstva z dojenčkom ustrezno rokujete. S prijemi in usmeritvami mu boste kazali zdrave vzorce in mu dajali dobre temelje za gibalni razvoj. Čim prej po rojstvu, nekje po 4. tednu starosti, ga odlagajte na tla. Na oblazinjeno in trdo podlago. Na tleh bo spoznaval svoje telo in razvijal potencial, ki ga bo prinesel s sabo na svet. Z novimi in novimi poskusi se bo naučil kako se premakniti, dvigniti, obrniti, skobacati in shoditi. V povprečju enega leta se bo pred vašimi očmi odvil razvoj od popolnoma nemočnega stanja do hoje po dveh nogah.

Ne prehitevaje razvoja dojenčka. Dovolite mu, da ob svojem času in s svojim tempom doseže premike v razvoju. Ne postavljajte ga v položaj, ki zanj še ne bo ustrezen (npr. ne posedajte ga, ne postavljajte ga na noge, ne učite ga hoditi), saj lahko slabo vplivate na njegov gibalni razvoj za celo življenje. Nič hudega, če bo vaš dojenček shodil pozno. Pomembno je, da shodi SAM in brez vaše pomoči. Ob tem bo zakorakal v svet samostojno, suvereno in ponosno, da mu je uspelo!

TERMOREGULACIJA IN PRILAGAJANJE DOJENČKA TEMPERATURNIM SPREMEMBAM

Odraslim ljudem nam je povsem logično, da če nas zebe, se oblečemo in če nam je vroče, da se slečemo ter gremo v senco. Pri dojenčkih in otrocih je seveda drugače.

Dojenčki svoje počutje izražajo z jokom. Vsi dojenčki so občutljivi na temperaturne spremembe v okolju, zato se moramo zavedati njihovih potreb. Pomembno je, da poznamo območje »nevtralne temperature«, pri kateri lahko dojenček ohranja telesno temperaturo brez večjih naporov. Dojenčki se hitro prilagajajo okolju, zato že v nekaj dneh po rojstvu, če so primerno oblečeni, dobro prenašajo temperaturne spremembe. Za golega novorojenčka je ta dokaj visoka, in sicer 32 stopinj Celzija. Takoj ko ga oblečemo, pa je zanj primerna temperatura okrog 24 stopinj. Že v nekaj tednih po rojstvu pa se dojenčku izboljša sposobnost uravnavanja telesne temperature. Dobro oblečen dojenček je povsem zadovoljen pri 21 stopinjah Celzija.

Vsak donošen novorojenček ima tudi posebno »orožje« za vzdrževanje telesne temperature; rjava maščoba ob rojstvu predstavlja pet odstotkov otrokovega telesa, nahaja pa se na hrbtu, ramah in vratu.

Kadar je dojenčku vroče, si pomaga z nagonom in poskuša odejico z nogo odstraniti, ne more pa odstraniti oblačil s sebe. Prav tako se še ne zna premakniti iz toplega v hladnejši prostor. Zato opozarja na težavo z jokom. Ta pa le še dvigne njegovo telesno temperaturo, saj zato potrebna energija pospeši presnovo. Če ob tem mati meni, da je otrok lačen in ga podoji, to ne zmanjša njegovih težav. Pri odraslih topli napitek sproži potenje, ki pomaga ohladiti telo, pri otrocih v prvih dveh letih pa ne. Njihove lojnice so še slabo razvite. Poleg tega pa so dojenčki dobro preskrbljeni s plastjo maščobe, ki pomaga preprečevati ohlajanje in izgubo toplote. To pa je lahko pri pregrevanju tudi slabo.

Tudi mraz in hladno okolje sta za dojenčka izziv. Otrok, ki je podhlajen, še ne zazna, da je z njim nekaj narobe. Med spanjem njegov metabolizem zelo počasi reagira celo na znatnejši padec telesne temperature. Da ga zebe, začuti šele, ko se zbudi in to oznani z glasnim jokom. Ko se starši zavejo, da je nekaj narobe, je lahko dojenček že precej premražen. Dodatno oviro predstavlja tudi dejstvo, da dojenčki še niso sposobni drgetati, kar odraslim dviguje temperaturo, kadar je mraz.

Zato je še kako pomembno, da se na dojenčkov jok odzovemo, saj nam lahko sporoča, da mu je vroče ali da ga zebe. Njegovo temperaturno stanje telesa preverjamo vedno tako, da ga potipamo v predelu prsnega koša in ne za okončine.

Vir:

Lenasi, Helena (2014). Telesna dejavnost in termoregulacija.

Mag. Marija Zaletel. VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE

Bibaleze.si

NAJ GREMO VEN Z DOJENČKOM V TEM MRAZU?

se sprašujejo mlade mamice z dojenčki v teh mrzlih dneh. Pedosana odgovarja: »DA, seveda!« In ob enem opozarja:

Če ste ravno rodili in si želite iti na zrak, vam nekaj minut na zraku nikakor ne bo škodilo. Tudi dojenčku ne. Nikakor pa še ni čas za daljše sprehode in izpostavljanje mrazu.

Po nekaj tednih po porodu, če ste zdravi in če se dobro počutite, vam celo priporočamo, da greste tudi v mrazu na sprehod. Seveda se primerno oblecite, priporočamo v več tanjših oblačil iz naravnih materialov. Primerna naj bo tudi obutev, ki naj bo nepremočljiva in dovolj topla.

Dojenčka oblecite v bombažna oblačila oziroma v oblačila, ki dihajo. Oblecite jih v dve plasti oblačil in zimsko vrečo ali jih dobro pokrijte s toplo odejo. V vozičku naj ležijo na topli podlagi. Na glavo jim dajte kapico, saj lahko dojenček brez pokrivala lahko preko izpostavljene glave (pogosto še gole) izgubi tudi več kot 30% telesne temperature.

Strokovnjakinja prof. dr. Ema Mušič, dr. med. internistka, specialistka pulmologije in alergologije svetuje, da mamice lahko peljejo dojenčke ven tudi pozimi, pri temperaturah pod ničlo, seveda v vozičku primerno zaščitene, večje otroke pa primerno oblečene. Tudi v prvih mesecih otrokovega življenja mamicam ni potrebno čakati na pomlad, da jim privoščijo svež zrak in sonce. Zimske temperature pri nas niso okoliščina, v kateri otroci ne bi smeli ven. Fiziologija dihalnih poti in imunski sistem v dihalih sta naravnana tako, da hladnejši zrak za zdrave otroke, kot tudi zdrave odrasle, ni škodljiv. Sluznica dihalnih poti je že v vstopni dvorani nosnega organa zadolžena, da zrak ogreje in navlaži, tako da v globlja pljuča pride zrak, segret na temperaturo, ki je blizu naše notranje telesne temperature.

»Izpostavljanje zdravih dojenčkov in otrok svežemu mrzlemu zraku za kratek čas deluje na njihov imunski sistem tudi blago stimulativno in izboljša njihovo odpornost. Vendar bodite pozorni pri dojenčkih in otrocih, ki so prehlajeni, ker je v tem primeru sluznica v zgornjih in spodnjih dihalnih poteh že spremenjena in razdražena, tako bi mrzel zrak lahko povzročil dodaten kašelj,« pravi Irena Marin Tanasoski, dr. med.

Zdravi otroci in dojenčki naj gredo primerno oblečeni ven v vsaki zimski temperaturi - torej tudi v večjem mrazu. Ne oklevajte in naredite tako, kot vam vaše telo in počutje narekuje. Prepričani smo, da bo sprehod, čeprav po mrazu, dobro del tako vam kot tudi vašemu dojenčku.

DOBRODELNA AKCIJA – PEDOSANA in DM SLOVENIJA

Na podlagi naše akcije za pomoč socialno šibkim smo v sodelovanju z DM Slovenija v petek obiskali našo izbranko Klavdijo.

Sneg nas je pospremil do njenih vhodnih vrat, kjer nas je toplo pozdravil velik črn pes ter nas skupaj s Klavdijo pospremil v njeno malo najemniško stanovanje. Toplo nas sprejme, povabi noter in v roke vzame svojega 4,5 mesečnega Liama, ki ji je polepšal življenje in ji dal voljo, da postane še močnejša in boljša. Liam ima virozo, je vročičen, a se nam kljub temu večkrat prisrčno nasmehne.

Usedemo se in Klavdija nam razkrije svojo zgodbo.

Klavdija, Zasavčanka, hči očeta alkoholika in mame, ki ji ni bilo dosti mar zanjo. Njihova socialna delavka je raje hodila z očetom piti, kakor da bi njej verjela, da jo oče tepe. Tako je kmalu začela živela v skrbništvu – pri njeni stari mami.

Od leta 2009 do 2012 je bila Klavdija na ulici, na drogi, tri zime je preživela zunaj in životarila. Nato si je zavetje poiskala v varni hiši, in od takrat se korak za korakom trudi, da bi naredila vse tako, kot je prav. Kmalu je našla najemniško stanovanje na Viču. Ozdravljena je tam živela, a je bilo predrago, ker ji od podpore ni prav nič ostalo, zato se je preselila v majhno 18-kvadratno stanovanje v Gameljne. Tam ji je bilo silno všeč, saj je bila v okolici narava, potok in bi z veseljem še ostala tam, če bi ji le najemodajalec pustil, da stanuje tam skupaj z otrokom, ki ga je pričakovala. Zato si je bila primorana poiskati drug prostor. Vseskozi je tudi prodajala Kralje ulice, a zdaj z otrokom tega ne more, saj si ne more privoščiti varstva.

Sedaj živi v pritličju hiše, ob robu mesta, blizu ceste, kjer sicer ni narave, ki si jo tako zelo želi – predvsem za okolje odraščanja svojega otroka, a mu tako vsaj lahko nudi topel dom in je s tem zadovoljna. Mesečno prejme 647€, 250€ gre za najemnino, 100€ za ostale stroške, tako da ji ostane le 280€. S tem se težko prebija iz meseca v mesec in je hvaležna za skromno pomoč Liamovega očeta. Ja, Liam ima očeta. Klavdija pravi, da sta – če živita skupaj, žal kot pes in mačka, kar pa ni dobro za otroka in sta se zato odločila, da živita narazen. Sicer pa sta zelo dobra prijatelja, se dobro razumeta in se tudi dogovorita vse na miren in konstruktiven način.

Liamov oče je pred kratkim dobil službo, kjer po cele dneve dela - razen vikenda, ko pride k njima in je z Liamom, da lahko Klavdija malo pospravi in kaj postori. Žal pa se je zelo hitro po začetku dela poškodoval na delovnem mestu, si pri spustu z lestve zvil roko in zlomil nogo, tako da žal zdaj nekaj časa ne more hoditi k njima na obiske in pomagati Klavdiji (kar ona razume in ga podpira, naj se najprej pozdravi, znebi bergel, mavca in nato pride).

Klavdija nam pove, da ima tudi 13 letno hčerko. Začudeno vprašamo, kje je. S težkim srcem nam pove, da jo je morala zaradi svoje situacije dati v rejništvo oz. Kasneje v posvojitev. Kako je prišlo do tega? Sprva njen oče ni želel priznati očetovstva, ko pa ga je, je vložil tožbo, češ da je otrok zanemarjen, ter jo dobil. Pri svojih štirih letih je bila hčerka dodeljena svojemu očetu. Klavdija je po pričevanju staršev hčerkinih sošolcev, da je zanemarjena – na to po nekem času opozorila CSD, ki je očeta prijavil. Ta jo je prostovoljno pripeljal na CSD in rekel, da zanjo ne bo več skrbel. Tako so jo pri njenih sedmih letih dali v rejništvo.

Oče je kmalu podpisal papirje in dovoljenje za posvojitev, Klavdije ni o tem obvestil ne on, ne CSD, na katerem je bilo rečeno, da ji pošte niso mogli vročiti, čeprav so imeli shranjene prav vse njene kontaktne podatke, pa je niso kontaktirali. Tako so njeno punčko pri devetih, desetih letih dali v drugo družino v posvojitev.

Vprašamo jo, kako se ob tem počuti in ali jo je poskusila najti. Klavdija pravi, da jo je sicer našla na družabnih omrežjih, a da jo pusti pri miru, je noče zmesti ali delati težkega srca, zdaj ko končno ima (verjetno) urejeno družino. Želi, da je srečna. Verjame in upa pa, da jo bo – ko bo pripravljena – hčerka sama poiskala in jo kontaktirala.

Pravi, da ima shranjene vse dokaze in dokumente, ki govorijo, da se je borila zanjo, se odzivala in udeleževala vseh razgovorov, ki so bili potrebni za boj za njeno skrbništvo. Žal je bilo vse to zanikano. Želela je skrbeti zanjo, pozabiti na preteklost in iti naprej, če bi le dobila manjšo pomoč. Zaveda se, da je delala napake. A kdo jih pa ne? A vendar ji je bila takrat narejena krivica, zdaj pa je žal prešibka, da bi šla na sodišče in to dokazovala. Se boji, da bi se zlomila, kar si pa trenutno, z majhnim dojenčkom, res ne more privoščiti. Pa še hčerke noče zmesti, zdaj ko živi v urejenih razmerah. Ko bo prišel čas, bo lahko hčerki dokazala, da se je trudila in borila zanjo.

Klavdija, zdaj močna ženska z voljo do življenja in preživetja – objema svojega Liama, si želi, da bi lahko pozabila del preteklosti in šla naprej. Korak za korakom, pogumno naprej.

Da ji olajšamo vsaj prvi del te poti, smo ji Pedosana d.o.o. podarili obiskovanje naših razvojno gibalnih uric, vse do Liamovega dopolnjenega 1. leta. Zelo je bila vesela, saj redno hodi tudi v razvojno ambulanto in bi ji dodatna spodbuda pri gibalnem razvoju njenega dojenčka prišla še kako prav.

Obenem smo ji izročili dve ogromni vreči potrebščin za dojenčka, ki ji jih podarja DM drogerie markt d.o.o., da bo lažje premostila nadaljnje mesece.

Hvala Klavdija, da si delila to izkušnjo z nami in želimo ti, da najdeš v sebi vse potrebno, da ti uspe prav vse, kar si zadaš!

Pedosana in DM Slovenija

Pomagate pa lahko tudi vi, dragi bralci. V kolikor imate doma BUNDICO, vellikosti 74, katere vaš otroček ne potrebuje več jo bo Liam več kot vesel. Pišite nam na pedosana@pedosana.si in poskrbeli bomo, da bo šla v prave roke. HVALA!

NE POSEDAJTE DOJENČKA NA RITKO PREDEN SE NE USEDE SAM!

Danes bom odgovorila na zelo pogosto zastavljeno vprašanje in sicer: Ali je posedanje dojenčka res tako zelo napačno in škodljivo?

Dojenček mora vse razvojne mejnike doseči sam, saj lahko s prehitevanjem samostojnega razvoja škodite njegovemu gibalnemu in telesnemu razvoju. S posedanjem dojenčka na ritko mu odvzamete izkušnjo, kako bi sam prišel do tega položaja, predvsem pa kako bi šel iz njega ven. Če dojenček dolgo sedi in je ob tem pasiven, lahko to zaradi vpliva gravitacije in slabe telesne sheme slabo vpliva na položaj njegove medenice in razvoj hrbtenice, ker mišice še niso dovolj okrepljene, da bi ji dale stabilnost.

Ker se dojenčki med seboj razlikujejo, njihov gibalni razvoj pa je individualen, se ne bom opredeljevala od katerega meseca mu lahko dajete oz. kažete vzorce sedenja. Za nas je dober pokazatelj, da je dojenček „zrel” za aktivno sedenje takrat, ko se po trebuhu že vrti okoli svoje osi, pase kravice na iztegnjenih rokah in se v bočnem sedu zadrži sam.

Lahko ga posedete na ritko in mu pokažete, kako se sedi (s tem nakažete vzorec gibanja), ampak ga v tem položaju ne zadržujte predolgo in mu raje pokažite pot ven iz njega. Postavite se za njega in ga primite preko bokov ter trupa. Obrnite ga vstran, da bi se z obema rokama naslonil na podlago ob boku (v bočni sed). Ob prvih poskusih tega gibanja pazite, da ne bi padel, saj se prestreznostna reakcija še razvija. Iz bočnega seda ga vzpodbujajte k samostojnemu usedanju. Premikajte ga v bočni sed v obe strani.

Zaradi posedanja in neaktivnosti v tem položaju lahko dojenček izpusti najbolj pomembno razvojno fazo – kobacanje. S posedanjem škodimo gibalnemu razvoju nasploh, saj če dojenček ne pozna poti do nekega položaja, potem tudi nazaj ne zna. Zato padajo na hrbet, se ne znajo uloviti na roke in vrteti okoli svoje osi. Ravno to pa je ključno za razvoj nevronskih povezav, za gibljivost v medenici in je pogoj za cel nadaljni razvoj.

Na razvoj hrbtenice in drže same lahko slabo vplivate tudi s tem, če dojenčka posedete v vaše naročje in je v tem položaju pasiven. Še slabše, če ga posedite na kavč ali posteljo in ga ob tem podložite z blazinami. Če pa omogočite dojenčku aktivno sedenje, lahko sedi v vašem naročju za kratek čas.

Ne prehitevajte dojenčkovega razvoja in ga ne postavljajte v položaje ter ga ne zadržujte v njih, če še ni sam „zrel” za to. Dajte mu čas, da lahko razvije svoje telo do te mere, da bo razvojni mejnik dosegel sam.

Vse spodbude in vaje za dober gibalni razvoj dojenčka smo zajeli v našem online programu Pedosanček, ki je že na voljo na https://vadbe1.lpages.co/pedosana-page/