četrtek, 22. december 2016

Izbira otroškega vozička naj bo premišljena

Ob pričakovanju novega družinskega člana, mladi starši skrbno izbirajo pripomočke za nego in varen transport dojenčka. Otroški voziček je eden prvih nakupov. Na trgu je veliko izbire. Na voljo so vozički različnih oblik, barv, dizajna in velikost koles. Zato je nakup dobrega vozička težka naloga.

Starši najpogosteje izbirajo voziček glede na njihov način preživljanja prostega časa in glede na okolje v katerem živijo. Pozorni so na težo, zložljivost in velikost vozička. Ob tem pa so premalo pozorni na funkcionalnost vozička in položaj dojenčka v njem.
Večina vozičkov ima v paketu košaro in športni del vozička. Dojenček naj bo čim dlje v košari, oziroma dokler je (po dolžini) ne preraste. V košari se lahko dojenček obrača in spi v vseh možnih položajih. V športni del vozička lahko damo dojenčka, ko bočno že sedi in ne višje od naklona 45 stopinj. Ko dojenček samostojno sedi, lahko v vozičku sedi pokonci. Dober športni del vozička je tisti, ki:
- nima preglobokega sedalnega dela (kolena morajo biti pokrčena in ne iztegnjena)
- ima trd sedalni del (vozički »marele« zato niso dobra izbira)
- ima podporni lok, ki ni previsok
- je lahko tak, da se sedalni del in naslonjalo spustita hkrati pri menjavi položaja, naklona (se ohranja 90 stopinjski kot)
- ima naslon za nogice (žal je to možno šele, ko je dojenček zelo velik)
Voziček naj bo pripomoček staršem, dokler dojenček ne hodi. Ne vozite v vozičku dojenčkov predolgo. Kolikokrat se zgodi, da vidimo v vozičku tri in več letnike. Ko otroci hodijo, naj bo voziček le pripomoček za premagovanje daljših razdalj. Ne pozabite, da predolgo vozičkanje povzroča motorično nezrele otroke!




četrtek, 15. december 2016

Po rojstvu dojenčka ne pozabite nase in na svojega partnerja


Rodil se je dojenček. Ob tem tudi nepopisna sreča, radost in veselje v družini.

Mama je tista, ki še bolj poglobljeno spremlja prihod novega člana in je pogosto najbolj čustveno vpletena v ta čudežni pojav. Že od nosečnosti dalje namreč med njo in dojenčkom obstaja posebna intimna bližina. Zato si vzemite čas zase, drage mamice, in nič ne bo narobe, če ne bo vse na svojem mestu, če ne bo vsak dan skuhano kosilo in oprano perilo. Uživajte v vlogi in srečo delite tudi s svojim partnerjem.

Dober partnerski odnos najbolje vpliva na dobro počutje otroka. Naj bo nova vloga nov izziv v vajinem odnosu. Ko je le možno, se stisnite v objem svojemu dragemu.
Povsem normalno je, da se nekaj časa po porodu vse vrtu okrog novega družinskega člana. Kje pa je tista prava, zdrava mera tega?


Ne pozabite, dragi starši, da ste vi samo vmesna postaja odraščanja vaših otrok in da bodo vaši »ptički« kmalu odleteli.


četrtek, 08. december 2016

Zakaj je pravilno ravnanje z dojenčkom pomembno takoj po rojstvu

Rodil se je dojenček, ob tem pa nepopisna sreča, veselje in radost v družini. Mamica okreva po porodu, hranjenje je steklo brez težav. Dojenček je že več časa buden, zvedav in željan novih in novih doživetij.

Za gibanje je popolnoma odvisen od tistega, ki ga neguje. Starši ob tem nimajo zadostnega znanja. Prepuščeni so sami sebi. Tu se že lahko pojavijo prve težave v razvoju dojenčka.

Z vsakodnevnim pravilnim ravnanjem z dojenčkom gradimo telesno shemo otroka, na ta način mu pomagamo osvajati potrebne gibalne vzorce, ki jih bo uporabljal za funkcionalno gibanje vse življenje.

Starši, s pravilnim ravnanjem z dojenčkom, vsakodnevno usmerjajo kvaliteto gibanja in se tako lahko izognejo večini gibalnih težav, ki pestijo dojenčke (bolj okorno gibanje, zategovanje glave nazaj, otrok se ne obrača na bok, trebuh, ne plazi ali ne sedi).

Razvoj otroka poteka raznoliko in odstopanj od normale je veliko. Da pa odstopanja ne pripeljejo do resnejših gibalnih težav kasneje v življenju, je bistveno pravilno ravnanje z njim že v najzgodnejšem življenjskem obdobju.

V Pedosani opažamo, da večina mamic, ki pridejo k nam na gibalne urice, ne znajo niti osnovnih prijemov za dober gibalni razvoj. Saj mamica, ki rodi zdravega in polno donošenega dojenčka ne dobi zadostnega znanja ob porodu. Kaj ni to osnova, saj se abeceda razvoja dojenčkov prav s tem začne?

Starši, ki obiskujejo naše urice so navdušeni nad naučenim in pogosto razočarani, ker jih nihče od stroke ni naučil vsaj osnov. Verjamemo, da bi bile razvojne ambulante pol manj zasedene, če bi se dalo več poudarka na preventivno zdravstvo. Zelo pogosto smo ravno mi tisti, ki opazimo nepravilnosti v razvoju dojenčkov in mi napotimo starše k pediatrom.



Kdo je potem kriv, ko gre kaj narobe?

četrtek, 01. december 2016

Oprema, ki jo potrebujemo ob prihodu dojenčka

V pričakovanju dojenčka starši skrbno pripravijo vse za prihod novega družinskega člana. Seznam pripomočkov je lahko zelo obširen. Pogosto slišimo, da starši ne vedo kaj  bodo res potrebovali. Z našim nasvetom vam želimo olajšati izbiro in vas nagovarjamo k premisleku za dober nakup.

Po našem mnenju so  stvari, ki jih bodoči starši potrebujete ob prihodu dojenčka tile:

·         LUPINICA najbolj varen pripomoček za vožnjo dojenčka takoj po rojstvu. Primeren pripomoček zgolj za vožnjo v avtu, ne za vozičkanje in preživljanje dojenčka daljše obdobje v njej. Seveda je zelo pomemben položaj dojenčka v lupinici.

·         VOZIČEK naj bo vaša izbira, glede na vaš način življenja, uporabe in funkcije. Športni del vozička mora imeti varnostni lok.

·         POSTELJICA ali ZIBKA glede na možnosti vašega prostora. Zibka je dobra izbira ob prvih mesecih dojenčka, saj jo lahko premikate (vozite) iz prostora v prostor.

·         BANJICA je najboljša možna izbira za kopanje dojenčka. Idealno bi bilo, da bi kopali dojenčka v veliki banji, da bi lahko »plaval«, lebdel ali čofotal v vodi. Ne potrebujete nobenih podlog, stolčkov ali kaj podobnega za v banjico.

·         BLAZINA ZA NA TLA v velikosti vsaj 180x100 cm. Blazina naj bo nedrseča in debeline vsaj 0,5 cm. Dojenček mora biti na tleh, saj prinese na svet potencial, ki ga mora razviti. Če nima priložnosti za gibanje, je pri tem omejen. Dajte mu priložnost in čas, da spoznava svoje telo.

·         NOSILKA je praktična izbira, ko je zunaj slabo vreme in greste lahko z dojenčkom vseeno ven. Seveda niso vse nosilke dobre. Za dobro izbiro je zelo pomemben položaj dojenčka v njej. Praktična je tudi za po terenu, kjer ne morete iti z vozičkom.

·         STOLČEK ZA HRANJENJE sicer potrebujejo starši kasneje, zato ni nujno, da ga kupite že pred prihodom dojenčka. Dojenčka lahko namestite v stolček za hranjenje šele takrat, ko dobro sedi. Zelo pomemben je položaj v njem. Nujno je, da dojenček sedi v stolčku s pokrčenimi koleni in s stopali na podlagi. Leseni Trip trap stolčki omogočajo dober položaj dojenčka med hranjenjem.

Pripomočki, ki jih po našem mnenju NE  potrebujete:

·         LEŽALNIK/POČIVALNIK ni spodbuden za dojenčkov razvoj. V njem dojenček počiva in njegove mišice niso aktivne. Položaj dojenčka v njem ni dober. Raje odložite dojenčka na tla, na trdo in ravno podlago (blazino). Če bi se ta pripomoček uporabljal res kratek čas, npr. v času kosila z družino, da je tudi dojenček pri mizi, ne bi bilo težav. Žal je uporaba tega pripomočka veliko večja.

·         STAJICA dojenčka omeji pri gibanju. Ko se dojenček začne gibati po prostoru, mu morate to zagotoviti. Naj raziskuje prostor. Seveda mu odmaknete zanj nevarne predmete in zavarujete stopnišče. Stajica bi bila primerna zgolj takrat, ko želite dojenčka odložiti v varen prostor, da greste na stranišče, ko pride pismonoša,... Zato ne potrebujete stajice, saj lahko za to uporabite posteljico, katero spustite na najnižji nivo.

·         HOJICA se, na srečo, skoraj ne uporablja več. To je pripomoček, ki omogoča dojenčku gibanje po prostoru. V hojici so dojenčki že predno shodijo in kot so se sposobni sami dvigniti v stoječ položaj. Zato je drža v njej prisiljena in spodbuja odrive iz prstov in ne celega stopala.

Z našimi nasveti staršem omogočamo dobro izbiro pri vsem naštetem. Nameščamo in podlagamo dojenčke v lupinici in športnem vozičku. Presodimo kdaj gre lahko dojenček v stolček za hranjenje. Demonstriramo kopanje dojenčka. Na voljo smo staršem za vsa vprašanja, ki se vam pojavljajo.

Naj bo vaša izbira prava izbira. Najpogosteje je zdrava mera vsega najboljša.








četrtek, 24. november 2016

Predolgo vozičkanje naredi motorično nezrele otroke

Ljudje smo narejeni, da hodimo!

Ko se dojenček rodi je popolnoma nemočno bitje in zelo odvisen od tistega, ki skrbi za njega. Vsak človek, ob rojstvu, prinese s seboj potencial, ki ga mora razviti v največji možni meri. Za to pa je odvisno, koliko priložnosti ima in koliko spodbud tistega, ki ga spremlja ob razvoju.

Za to je še kako pomebno, da je dojenček na tleh in raziskuje svoje telo. V povprečju enega leta  življenja, se iz popolnoma nemočnega stanja dojenček dvigne in shodi po dveh nogah.

V Pedosani opažamo, da so dojenčki  preveč v počivalnikih, v naročju in v vozičkih.
Predolgo "vozičkanje" naredi motorično nezrele otroke in za to so krivi starši. Voziček naj bo pripomoček za do največ drugega leta in še to samo za premagovanje daljših razdalj. Kar zgrozimo se, ko vidimo v vozičku tudi triletnike in več, kako se vozijo z vozičkom, po možnosti še z dudo v ustih.

Razvoj hoje se začne takoj po rojstvu. Zelo pomembno je, da se dojenček sproti uči veščin in gibov, ki si logično sledijo. Ob tem se razvija koordinacija gibanja, ravnotežje, motorična spretnost in samozavest, da zmore sam.

Pomembno je  da starši ne prehitevajo razvoja s postavljanjem v položaje, ki zanj niso ustrezni. Kot naprimer pestovanje pokonci, posedanje na zadnjico, vodenje za roke in učenje hoje,...

Spretnosti, ki jih morajo razviti ob tem, da ustrezno padejo, da se ustrezno odzovejo, starši dojenčkom nevede vzamejo in pozneje otroci ne znajo npr. po stopnicah navzdol, plezati po drevesih, sonožno skakati, da o slabi drži sploh ne govorimo.

Starši upočasnite svoj tempo življenja in uživajte ob gledanju kako se vaš dojenček prilagaja okolju, kako se razvija in kako prisrčen je ob novih in novih poskusih!




četrtek, 17. november 2016

Pomen gibanja za otrokov celostni razvoj

Gibanje je eno najpomembnejših področij v otrokovem razvoju.

Če otrok to potrebo, poleg ostalih, uspešno zadovoljuje, je vesel in zadovoljen ter se razvija v celovito osebnost. Poleg ohranjanja in krepitve zdravja vpliva gibanje na vsa področja razvoja otroka: telesni, spoznavni, čustveni, socialni razvoj, razvoj govora, osebnosti in intelektualni.

Razvija se 6 gibalnih sposobnosti: moč, gibljivost, koordinacija, hitrost, ravnotežje, preciznost.
Posebno pozornost je potrebno nameniti razvoju koordinacije gibanja, gibljivosti in mišični
vzdržljivosti ter aerobni zmogljivosti.

Gibanje vpliva na zbranost, hitrost odzivanja, nadzor nad samim seboj, zavedanje lastnega telesa,
zavedanje samega sebe v prostoru, oblikovanje lastne identitete, samospoštovanje, samozavest.
Krepijo se pozitivni odnosi med vrstniki, v družini, otrok občuti veselje, zadovoljstvo in sproščeno
življenje otroka.

Razvoj govora
  • Govorni in gibalni razvoj tečeta vzporedno, vendar najprej gibalni.
  • Z gibanjem se povečuje zavedanje lastnega telesa, zaradi te sposobnosti se otroku povečajo kinestetični občutki v mišicah in gibalni spomin, ki je opora govornemu spominu.
  • Določeni gibi so tudi v pomoč pri nastajanju in artikulaciji glasov.
  • Neposredna povezava med centri za govor in fino motoriko.
Spodbujanje razvoja učnih potencialov
  • Gibalna dejavnost je v izraziti interakciji s kognitivnimi sposobnostmi.
  • Gibanje spodbuja razvoj sinaps.
Razvoj sinaps:
  • do 7 leta – 75% sinaps
  • do 12 leta 95% sinaps
  • do 24 leta 98% sinaps
  • do konca življenja 2-3% sinaps, ki se obnavljajo
Obdobje do sedmega leta je najpomembnejše za stimulacijo možganske aktivnosti in razvoj sinaps.
Sinapse se vzpostavljajo med igro in gibanjem. Čim več se otrok v tem obdobju giba, tem večje število sinaptičnih povezav bo razvil, kar bo vplivalo na razvoj njegovih kognitivnih sposobnosti kasneje. Za stimulacijo sinaps so pomembne vaje gibanja, ravnotežja, rotacije in akomodacije (prilagajanje očesa).

Pomembno je, da v predšolskem obdobju te elemente vsakodnevno vnašamo.
Gibanje naj poteka preko igre, ker v igri otroci uživajo.

Strokovnjaki so ugotovili, da vsega, kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, kasneje ne more več v
celoti nadoknaditi (Videmšek, Strah in Stančevič, 2001; v knjigi Igrajmo se skupaj).

Pozorni moramo biti na otrokova občutljiva obdobja. V določenem obdobju se pojavi vrhunec
razvoja. Pomembno je, da tega ne zamudimo.

Vpliv staršev na gibalni razvoj otroka

Za predšolskega otroka je pomembna dejavnost skupaj s starši. Le ta je za otroka pomembna z različnih vidikov:
  • Otrok se ob starših počuti varnega, z veseljem sodeluje, uspešno izvaja tudi naloge, ki jih brez pomoči ne bi mogel.
  • Tekmuje sam s sabo, ponosen je na svoje razvijajoče se sposobnosti in gibalno znanje.
  • Postopoma postaja bolj spreten, močan hiter, vzdržljiv, vedno več gibalnih nalog opravi samostojno (starši pa mu po potrebi pomagajo).
  • Otrok se postopoma nauči zaznati svoj napredek in ga doživi kot uspeh ne glede na dosežke vrstnikov.
Gibalne/športne dejavnosti skupaj s starši imajo številne pozitivne učinke:
  • Otroci lahko izvajajo gibanja, ki so zahtevnejša in potrebujejo večjo varnost.
  • Mnoge dejavnosti lahko starši izvajajo skupaj z otrokom, kar pomeni tudi za starše aktivno sprostitev.
  • Starši med dejavnostjo vzpostavijo z otrokom pristen kontakt.
  • Čas, ki ga starši preživijo skupaj z otrokom je prijetno, veselo doživetje, poglablja se čustvena povezanost med njima.
  • Starši začnejo zavestno spremljati gibalni razvoj svojega otroka.
V družinah, kjer so vsi člani športno dejavni, so pri otrocih bolj opazne sposobnosti, kot so vztrajnost,
discipliniranost, natančnost zaupanje v samega sebe, strpnost, potrpežljivost, zdrava tekmovalnost
ter spoznanje, da se je potrebno potruditi, če hočemo doseči cilj.

Primeri pomembnih gibalnih dejavnosti
Vrtenje
vrti se sam otrok, vrtita se skupaj dva otroka ali z enim staršem, valičkanje oz. kotaličkanje, gugalnica – krožnik

Ravnotežje
Hoja po robniku, vejah, deblu, hoja po črti, hoja s knjigo na glavi, stoja na eni nogi miže…
Plezanje po drevesu, igralih, plezalni steni

Akomodacija
Vse igre z žogo, balonom, metanje kamenčkov, odbijanje žogice na vrvici z loparjem, igra s frnikulami

Fina motorika
Navijanje matice na vijak, obešanje perila s ščipalkami, delo s kapalko, pinceto, natikanje kroglic na
vrvico, razvrščanje kamenčkov in drugih drobnih stvari , …

Grafomotorika
Risanje v koruzni zdrob na pladnju, risanje s palčko ali brez v pesek, sneg

Vse stare igre
Gumitvist, zemljo krast, skrivanje, lovljenje, ristanc

V naravi je ogromno možnosti, izkoristite jih. Naloga staršev pa je, da poskrbimo za varnost otrok.

Otroci imajo ideje, treba je samo opazovati in jih spodbujati.

Janja


četrtek, 10. november 2016

TELESNI RAZVOJ DO DRUGEGA LETA STAROSTI

V prvih dveh letih življenja se dogaja obdobje hitrega gibalnega in mentalnega razvoja. 

Raziskave so pokazale, da tisti otroci, ki se dobro razvijajo na telesnem področju, bolje razvijajo tudi na duševnem področju. Mentalni in gibalni razvoj se pri otrocih razvijata vzporedno. Otrokov razvoj torej poteka celostno. 

Otrok se razvija na motoričnem, telesnem, kognitivnem, čustvenem in socialnem področju. Vsak v svojem tempu in s svojo hitrostjo.

Velik vpliv na razvoj imajo zunanji dejavniki, kot so priložnost, ki jim je dana za nove in nove poskuse, okolje v katerem živijo in seveda dedni dejavniki.

Okolje in priložnost nudi otroku veliko izkušenj. S poskusi in vajami se bo bogatil njegov telesni razvoj, ob tem pa postaja spreten, samozavsten in zadovoljen. Spodbudno okolje otroka motivira k razvoju, kar poslednično vpliva na spremembe na motoričnem področju. Če teh spodbud ni, otrokov motoričen razvoj stagnira.

V največji meri je ravno od staršev odvisno kako se bo njihov otrok razvijal.

Zato dragi starši, odložite že dojenčka na tla, na trdo podlago. Naj se uči in razvija na podlagi izkušenj. Kot npr. kako se obrniti iz hrbta na trebuh. Ni večjega zadovoljstva, kot takrat, ko nekaj naredimo sami. Ob tem se bo razvijala samozavest in pozitivna samopodoba, kar ugodno vpliva na duševni razvoj.

Ne posedajte dojenčka in ne ga učiti hoje. Ne ga voziti z vozičkom do tretjega leta starosti. Vse stopnje razvoja naj dojenček doseže sam. Ko bo shodil, naj hodi. Zelo spodbudna je hoja po neravnem terenu.

Če bodo dobri temelji, bo nadaljnji telesni razvoj tekel v skladu s starostjo in potencialom. Motorično spretnejši otroci začnejo prevladovati, saj so radovednejši in prej pridejo do večjega števila informacij. 

Gibanje je temelj za celovit razvoj otroka.



Janja

Vir: diplomsko delo, Baš D. (2011)


torek, 08. november 2016

PedoHODI

V program PedoHODI spadajo otroci od 11 meseca do 3 let.

Program je razdeljen v dve starostni skupini. Od 11 mesecev do 2 let in od 2 do 3 let. V obeh starostnih skupinah ste starši prisotni na vadbi. V prvi vrsti kot motivatorji! Otroci na začetku potrebujejo nekaj časa, da se navadijo na nov prostor, program namreč izvajamo v telovadnicah, nove, drugačne rekvizite, druge prijatelje in nove obraze in zato je dodatna spodbuda staršev zelo pomembna. Po mesecu ali dveh pa se že dobro in domače počutijo.

Program PedoHODI temelji na razvoju osnovne motorike. Z nalogami razvijamo ravnotežje, koordinacijo, tudi gibljivost in moč. Program je v mlajši skupini prilagojen tako, da se vadbi lahko pridružite tudi, če vaš malček še ne hodi.

Vadbena ura je razdeljena na tri dele. V uvodu se z igro ogrejemo in pripravimo na nadaljne vaje, ki nas čakajo. V sklopu vaj za razvoj motorike in gimnastičnih vaj, poskrbimo za zanimive in razgibane naloge z rekviziti ali brez. Otrokom pa le te približamo z igro in oponašanjem živali,

V glavnem delu ure postavljamo različne spretnostne poligone. Pri mlajši skupini ostaja večina vaj enaka vsaj mesec dni. Otroci tako res dobro osvojijo posamezno nalogo in tako pridobijo novo znanje. Pri starejši skupini se naloge spreminjajo in otežujejo bolj pogosto.
V času poligona starši dodatno poskrbijo za varovanje na posamezni nalogi.

V zaključnem delu ure zapojemo pesem, poštempljamo otroške roke, včasih tudi starše :) in se zadovoljni poslovimo do naslenjič.

Program PedoHODI letos poteka:

- ob sredah na Gimnaziji Šentvid: (1. semester)
----- 16.25 - 17.10 za otroke od 11 mesecev do 2 let
----- 17.15 - 18.00 za otroke od 2 do 3 leta

- ob četrtkih na OŠ Valentin Vodnik: (1. in 2. semester)
----- 17.00 - 17.45 za otroke od 11 mesecev do 2 let
----- 18.00 - 18.45 za otroke od 2 do 3 leta


Vabljeni v našo družbo!

četrtek, 03. november 2016

Povišana telesna temperatura pri dojenčkih

Jesen je tu in z njo veliko prehladov in slabega počutja. Prvi obrambni mehanizem pri večini bolezni je povišana telesna temperatura. Prav ta pa starše otrok zelo vznemiri, zato je to tudi najpogostejši razlog, zaradi katerega obiščejo zdravnika. Pa je res potrebno iti takoj k zdravniku? Kdaj in pri kateri temperaturi je smiselno? 

Povzetek sem vzela po priročniku Moj otrok ima vročino, avtorice prim. Raste Rakar Radešček, dr. med., spec. Pediatrije, december 2013.

Vročina je pomemben obrambni odziv organizma in otrokov zaveznik v boju z bolezenskimi povzročitelji. Ob zvišani telesni temperaturi se namreč močno zavre razmnoževanje bolezenskih klic, zmanjša se njihova dejavnost pa tudi strupenost. Vročina hkrati okrepi funkcijo imunskega sistema, poveča se dejavnost tistih celic, ki se borijo z bolezenskimi povzročitelji, kar je še posebno pomembno pri virusnih okužbah, pri katerih nimamo učinkovitih zdravil. Poveča tudi učinkovitost antibiotikov - torej je za človeka prej koristna kot škodljiva. 

Skratka, vročina sama po sebi ni bolezen in človeškemu organizmu v veliki večini primerov ni nevarna.

Za sicer zdravega otroka, ki je starejši od treh mesecev, velja: če vročina ne preseže 38,5 do 39 °C in je otrok ob tem živahen in neprizadet, dobro pije ter dovolj lula, lahko počakamo z zdravljenjem in otroka le opazujemo. Ni razloga, da bi z vročičnim otrokom sredi noči iskali dežurnega zdravnika. Raje naslednji dan obiščimo zdravnika, ki otroka dobro pozna.

Opazujemo obnašanje vročičnega otroka. Torej morajo starši znati oceniti, kdaj je otrok ob vročini prizadet. Opazujmo obnašanje otroka, njegovo dejavnost, tek, motnje spanja, dihanje, kašelj, bruhanje in odvajanje. Zelo pomemben je podatek o popiti tekočini, še posebno, če otrok že več ur ni uriniral. Temen in gost urin, zlasti v manjših količinah kot običajno, je znak, da otrok uživa premalo tekočine.

Zdravnika moramo poklicati ali obiskati brez odlašanja:
  • če je otrok zmeden, se ne odziva na klice, ima krče, se duši in ne more do zraka,
  • če otroku naraste vročina s hudo mrzlico,
  • če je otrok star manj kot tri mesece in ima vročino prek 38 °C,
  • če vročina preseže 40 °C, pri vseh starostih,
  • če vročina po treh do petih dnevih ne pade,
  • če vročina po prehodnem padcu in izboljšanju počutja spet poraste na visoke vrednosti.

Za zniževanje telene temperature lahko izbirate med splošnimi ukrepi, naravnimi metodami in zdravili.

Splošni ukrepi so, da damo otroku dovolj tekočine, naj bo oblečen v lahka oblačila iz naravnih materijalov, ki so zračna in dobro vpijajo vlago. 

Med naravne metode sodijo mlačne kopeli (temperatura vode med 36 – 37 stopinj celzija), mlačni ovitki, ko otroka slečenega ovijemo v rjuho, ki smo jo prej namočili v malčno vodo in jo oželi ter prebrisavanje z mlačno vodo, otroka prebrišemo po celem telesu in mu položimo obkladek na čelo. 

Zdravila Antipiretiki so kemična sredstva, ki delujejo na termoregulacijski center v možganih in povzročijo znižanje termostatske točke, kar postopno privede do znižanja telesne temperature. Med klasičnimi antipiretiki se v otroškem obdobju v prvi vrsti uporablja zdravilo, ki vsebuje učinkovino paracetamol, in sicer v odmerku 10-15 mg/kg telesne teže na vsakih 4 do 6 ur.




Prispevek pripravila Janja

četrtek, 27. oktober 2016

Ostranjevanje tujkov pri dojenčkih in otrocih

Ljudje smo raziskovalna bitja. Že dojenček z vso vnemo raziskuje in si ogleduje različne predmete. Ko se jim razvije pincetni prijem, so majhni predmeti celo nabolj zanimivi.

Zato je na mestu, da starši umikate majhne žoge (frnikule), kovance, trde bonbone in podobne, za zadušitev nevarne predmete. 

Če do zaužitja ali vdihnjenja pride in se začnejo težave z dihanjem, ki so združene s kašljanjem, davljenjem in težkim, piskajočim dihanjem ukrepamo po naslednji načelih.

Metodo odstranjevanje tujkov lahko uporabljamo samo pri tistih dojenčkih in otrocih, pri katerih je bilo vdihnjenje tujka jasno, smo mu bili priča ali ko je zelo verjetno zaradi neučinkovitega kašljanja, težkega dihanja in se stanje slabša.

Če otrok še kašlja in je še pri zavesti, potem je potrebno kašljanja spodbujati. Noben poseg ni na mestu, dokler je kašelj še učinkovit. Ukrepamo šele, ko postane kašelj neučinkovit.

Pri postopku odstranjevanja tujka pri DOJENČKIH je potrebno biti zelo previden. Pritiski na trebuh lahko pri dojenčkih povzročajo poškodbo zaradi sorazmerno večjih jeter in bolj ranljive jetrne ovojnice. 
Zato je pri tej starostni skupini priporočeno uporabiti kombinacijo udarcev po hrbtu in pritiskov na prsni koš, da bi tako odstranili tujek iz dihal. 
Dojenčka namestimo tako, da je s trupom na reševalčevi (starševi) podlahti z glavo navzdol. Z zgornjim delom dlani druge roke reševalec nato petkrat udari po hrbtu med lopaticama. Če tujek ne izleti iz dihal, je potrebno dojenčka obrniti tako, da je sedaj hrbet na reševalčevi podlahti, vendar spet z glavo navzdol. Reševalec potem izvaja pritisk na prsni koš na istem mestu kot zunanjo masažo srca s hitrostjo en pritisk v sekundi. 
Če je dojenček že tako velik, da ne more biti na podlahti, enako tehniko izvajamo v naročju.

Za odstranjevanje tujkov pri OTROCIH lahko uporabljamo udarce po hrbtu in pritiske na prsni koš kot pri dojenčku. Pri otrocih lahko uporabljamo že Heimlichov prijem v vseh oblikah: v stoječem, sedečem in klečečem položaju. 
Reševalec se postavi za otroka in z rokama objame otrokovo telo. Naredimo pest na eni roki in jo namestimo na otrokov trebuh med popokom in spodnjim robom prsnice. Z dlanjo druge roke objamemo pest prve roke in tako nameščeni obe roki hitro potegnemo navzgor in navzad. To ponovimo petkrat oz. dokler se tujek ne izloči.

Vir:
Ahčan U., Prva pomoč (2007)

torek, 25. oktober 2016

PedoMAXI

V ta program sodijo tisti dojenčki, ki se premikajo po prostoru po vseh štirih – kobacajo. 



S postavljanjem poligona dojenčke izpostavimo različnim situacijam in jih opazujemo kako se spopadajo z ovirami v prostoru. Ob tem razvijajo koordinacijo, ravnotežje, prestrezno reakcijo in pridobijo ogromno izkušenj za nadaljno spontano pot razvoja – vse tja do hoje. 


V programu starše učimo vaj in spodbud za pravilno vstajanje, vrtenje v prostoru, kako iz višine dol („noge dol”), se ujeti ob padcu na rokice, predvsem pa da jih NE vodijo za roke in učijo hoje na tak način. 




Ko bo dojenček pripravljen, se bo spustil in zakorakal v svet.  

četrtek, 20. oktober 2016

Kako dojenčku pomagamo, da se nauči sedeti

Dojenčkek odrašča. Star je že 4 mesece in njegov razvoj gre naprej. Spoznal je že svoje roke. Z njimi se igra, jih ogleduje in preprijema predmete. Zdaj je čas, da okrepi trup in se poskuša dvigniti iz ležečega položaja.

Ko bo dojenček pripravljen (zrel), se bo usedel sam! Ne prehitevajte časa! 

Lahko pa ga z vajami spodbujamo in pomagamo, da se bo samostojno sedenje zgodilo. Pripravili smo vam 3 vaje, ki jih lahko izvajate doma:

1. Samostojni dvig iz ležečega položaja

Dojenček naj bo čim več na tleh na trebuhu, na oblazinjeni, trdi podlagi. S tem raziskuje svoje telo in ima priložnost razviti samostojno gibanje v prostoru. To je zanj največja izkušnja. Iz pasenja kravic, vrtenja okoli svoje osi na trebuhu, se bo zgodil pol dvig v bočni sed. Na njegov edinstven način!



2. Bočni sed

Dojenčku lahko pomagamo pri poskusih dvigovanja od podlage samo do bočnega seda. Naprej mora razviti gibanje sam. Ali se bo iz bočnega seda usedel na ritko ali se bo obrnil na vse štiri, je njegova pot. Bočni sed pomeni, da je naslonjen na notranjo nogo (bok) in ritko ter se drži z obema rokama pred njem.



3. Učenje sedenja. Aktivno sedenje

Dojenček se mora usesti sam! Posedanje dojenčka prej, preden je on sposoben sedeti je lahko zelo škodljivo za njegov razvoj. Predno se ga poseda na ritko, si mora razviti in okrepiti trup!

Od 6. Meseca dalje lahko vadite z njim aktivno sedenje, saj se začne uvajanje goste hrane in pri tem bi bilo najbolje, da dojenček sedi in ni v ležalniku.

Vaja za krepitev trupa in učenje sedenja je, da klečite, dojenčka posedete na svoja kolena, njegova stopala morajo biti na podlagi in kolena pokrčena.
Pred njega postavite mizico, ne sme biti višje od višine njegovega prsnega koša. Na mizico položite igračo in ga spodbujate, da se bi z njo igral. Vaša naloga je, da ga ne držite in podpirate, ampak varujete pred padcem in spodbujate h gibanju in lovljenju ravnotežja. Ko opazite, da dojenček ne sodeluje več, ga odložite na tla v ležeč položaj.



Želimo vam veliko zabave ob novem učenju in raziskovanju!


torek, 18. oktober 2016

PedoMIDI

V ta program sodijo dojenčki, ki s spodbudo že uspejo zadržati bočni sed. 

Bočni sed iščemo pri vseh možnih variacijah: pri dvigu, odlaganju, igranju, pestovanju in drugje, saj je to izhodišče za vrtenje v prostoru (iz bočnega seda na vse štiri okončine) ter kobacanje. 




Dojenčki v tem programu že bočno sedijo, vendar še ne znajo vzravnano sedeti, ker nimajo razvitih stabilizatorjev trupa. Zato je še kako pomembno da NE posedamo dojenčka predno se ne vsede SAM!




V tem programu dajemo poudarek na vajah za stabilizacijo trupa. Tu zajamemo veliko pripomočkov kot so žoge, valji, balanserne blazine ter druge vaje, ki jih izvajamo preko maminega telesa. 

Starše učimo vaj in prijemov za spodbujanje nevronskih povezav ter da ne smejo prehitevati razvoja. 

Uživajte ob opazovanju dojenčkovega raziskovanja in ne biti obremenjeni kdaj bi se moralo kaj zgoditi.

četrtek, 13. oktober 2016

3 stvari, katere ne smete pozabiti ...

... v obdobju od rojstva do 4. meseca starosti

Kako se bo posamezen dojenček razvijal je odvisno od potenciala, s katerim se je rodil in od okolja, v katerem bo živel. Pomembne so priložnosti, spodbude, izkušnje, ki mu jih zagotovijo starši oziroma tisti, ki zanj skrbijo.


Starši, vaš dojenček potrebuje nežnost, nego, pozornost,… POTREBUJE pa tudi priložnost za gibanje! Naj bo čimveč na tleh od rojstva dalje, saj bo s tem raziskoval svoje telo, okolje v katerega se je rodil in gibalni razvoj se bo začel.  

Tri stvari na katere ne smete pozabiti v obdobju od rojstva do 4. meseca starosti:

1. Odlaganje na tla, tudi na trebušček

Dojenčka odlagajte na tla, na blazino in tudi na trebušček. Razvoj se odvija od glave proti medenici in od sredine telesa navzven. S tem ko bo ležal na trebuščku, se bo učil kako kontrolirati glavo, saj bo s tem krepil vratne mišice in se naučil, da bo, če bo uporabljal roke, lažje dvignil glavo. Naučil se bo “pasti kravce”.



2. Igrajte se z njim

Ja, že v tako zgodnjem obdobju se lahko igrate s svojim dojenčkom in dobro vplivate na njegov gibalni razvoj. Ena izmed osnovnih vaj od tretjega meseca dalje je, da se usedete na tla na blazino. Dojenčka odložite na tla, med vaše noge tako, da ga bočno naslonite na svojo nogo (v bočni sed), s trupom naslonjenim na vaše stegno. Z njim se igrate tako, da ga vabite, da bi iztegnil roko k igrači. Spodbujamo, da bi razvil (spoznal) roko, odpiral dlani, jo iztegoval k igrači. Prav ta vaja kasneje vodi v obrat na vse štiri.



3. Razgibajte ga

Dojenček je 9 mesecev v maminem trebuhu. Z rastjo mu zmanjkuje prostora za gibanje, zato ima ob rojstvu medenico in okončine trde, toge. Za boljši gibalni razvoj je zelo pomembno, da mu vsakodnevno razgibamo noge, roke in medenico.

Ena izmed vaj, za razgibanje nog in medenice je ta, da dojenčeka odložimo na hrbet. Primemo ga za noge pod koleni in mu jih krčimo proti popku z rahlim potiskom kolen navznoter na trebušček. S tem vršimo tudi rahel pritisk na trebušček in posledično dobro dene pri težavah s krči.  


torek, 11. oktober 2016

PedoMINI

V tem programu so dojenčki stari že 3 mesece in več. Iščemo samostojni bočni sed (pol sedeč položaj, z rokicami ob telesu, na podlagi).

Dojenčeku se je razvoj v predelu vratnih mišic že zgodil in kontrola glave je že zelo dobra. Začeli se bodo prvi poskusi premikov na bok. Zato v tem programu starše učimo prijemov in vaj za usmerjanje dojenčka k premikanju v prostoru. 

Za začetek v obrat iz hrbta na trebuh. Naš moto je, pokaži mi, da bom naredil sam! Pasenje kravic je v tem programu že na iztegnjenih rokicah, z odprtimi dlanmi.

Seveda je vsak dojenček individualen, zato razvoja ne prehitevamo, ampak počakamo, da se samostojno zgodi. Veliko vaj izvajamo preko maminega telesa, pripomočkov in žog. 

Cilj je doseči bočni sed in aktivnost rokic v obliki hotenega giba le teh.



četrtek, 06. oktober 2016

Termoregulacija in prilagajanje dojenčka temperaturnim spremembam

Odraslim ljudem nam je povsem logično, da če nas zebe, se oblečemo in če nam je vroče, da se slečemo ter gremo v senco.

Dojenčki svoje počutje izražajo z jokom. Vsi dojenčki so občutljivi na temperaturne spremembe v okolju, zato se moramo zavedati njihovih potreb. Pomembno je, da poznamo območje »nevtralne temperature«, v kateri lahko dojenček ohranja telesno temperaturo brez večjih naporov. Dojenčki se hitro prilagajajo okolju, zato že po nekaj dneh po rojstvu, če so primerno oblečeni, dobro prenašajo temperaturne spremembe.

Vsak donošen novorojenček ima posebno orožje za vzdrževanje telesne temperature. Rjava maščoba ob rojstvu predstavlja pet odstotkov otrokovega telesa, nahaja pa se na hrbtu, ramah in vratu.

Kadar je dojenčku vroče, si pomaga z nagonom in poskuša odejo z nogo odstraniti, ne more pa odstraniti oblačil s sebe. Svoje počutje izraža z jokom. Jok pa dodatno pregreva dojenčka.

Večja težava je, če ga zebe, saj še nima sposobnosti drgetanja, kot to počnemo odrasli kadar nas zebe in si s tem dvigujemo temperaturo.

Zato je še kako pomembno, da odreagiramo na dojenčkov jok, saj nam lahko sporoča, da mu je vroče ali da ga zebe. Njegovo temperaturno stanje telesa preverjamo vedno tako, da ga potipamo v predelu prsnega koša in ne za okončine.


torek, 04. oktober 2016

PedoMIKRO

V ta program sodijo najmlajši obiskovalci razvojno gibalnih uric v Pedosani. V tem obdobju je dojenček popolnoma odvisen od vas, je nesposoben hotenega gibanja, zato je zelo pomembno, kako starši (oz. tisti, ki skrbijo zanj) z njim rokujejo. 

Zato je zelo priporočljivo začeti z ustreznimi prijemi in vajami čimprej po rojstvu. V tem obdobju dojenček šele zaznava svet okrog sebe in svoje telo ter je popolnoma odvisen od staršev. Z obiskom programa PedoMIKRO starše naučimo, da z ustreznimi prijemi dojenčka premikajo po prostoru in ga na tak način spodbujajo h krepitvi telesa iz vseh smeri.

Krepitev telesa poteka po dveh smereh in sicer po Cefalokavdalni smeri (od glave navzdol) in Proksimodistalni (od hrbtenice navzven). V tem obdobju se razvoj »dogaja« v predelu glave in rok, zato v tem programu spodbujamo razvoj k samostojni kontroli glave in navajanje na položaj na trebuhu (pasenje kravic). Preko dotikov, menjave položajev in izkušenj se razvoj dojenčka zgodi in dlani se razprejo.

Naučili vas bomo, kako lahko s pravilnim pestovanjem, odlaganjem, dvigovanjem, nošenjem dobro vplivamo na dojenčkov razvoj.

Se želite prepričati, da vam pravilno rokovanje z dojenčkom lahko zelo olajša vsakodnevna opravila? Nam verjamete, da je lahko že to obdobje zelo igrivo?

Za začetek se nam pridružite na UVODNI uri. Tam vam bomo predstavili naše delo in vašega dojenčka razporedili v njemu najbolj primerno skupino.

Vabljeni v našo družbo!