četrtek, 24. november 2016

Predolgo vozičkanje naredi motorično nezrele otroke

Ljudje smo narejeni, da hodimo!

Ko se dojenček rodi je popolnoma nemočno bitje in zelo odvisen od tistega, ki skrbi za njega. Vsak človek, ob rojstvu, prinese s seboj potencial, ki ga mora razviti v največji možni meri. Za to pa je odvisno, koliko priložnosti ima in koliko spodbud tistega, ki ga spremlja ob razvoju.

Za to je še kako pomebno, da je dojenček na tleh in raziskuje svoje telo. V povprečju enega leta  življenja, se iz popolnoma nemočnega stanja dojenček dvigne in shodi po dveh nogah.

V Pedosani opažamo, da so dojenčki  preveč v počivalnikih, v naročju in v vozičkih.
Predolgo "vozičkanje" naredi motorično nezrele otroke in za to so krivi starši. Voziček naj bo pripomoček za do največ drugega leta in še to samo za premagovanje daljših razdalj. Kar zgrozimo se, ko vidimo v vozičku tudi triletnike in več, kako se vozijo z vozičkom, po možnosti še z dudo v ustih.

Razvoj hoje se začne takoj po rojstvu. Zelo pomembno je, da se dojenček sproti uči veščin in gibov, ki si logično sledijo. Ob tem se razvija koordinacija gibanja, ravnotežje, motorična spretnost in samozavest, da zmore sam.

Pomembno je  da starši ne prehitevajo razvoja s postavljanjem v položaje, ki zanj niso ustrezni. Kot naprimer pestovanje pokonci, posedanje na zadnjico, vodenje za roke in učenje hoje,...

Spretnosti, ki jih morajo razviti ob tem, da ustrezno padejo, da se ustrezno odzovejo, starši dojenčkom nevede vzamejo in pozneje otroci ne znajo npr. po stopnicah navzdol, plezati po drevesih, sonožno skakati, da o slabi drži sploh ne govorimo.

Starši upočasnite svoj tempo življenja in uživajte ob gledanju kako se vaš dojenček prilagaja okolju, kako se razvija in kako prisrčen je ob novih in novih poskusih!




četrtek, 17. november 2016

Pomen gibanja za otrokov celostni razvoj

Gibanje je eno najpomembnejših področij v otrokovem razvoju.

Če otrok to potrebo, poleg ostalih, uspešno zadovoljuje, je vesel in zadovoljen ter se razvija v celovito osebnost. Poleg ohranjanja in krepitve zdravja vpliva gibanje na vsa področja razvoja otroka: telesni, spoznavni, čustveni, socialni razvoj, razvoj govora, osebnosti in intelektualni.

Razvija se 6 gibalnih sposobnosti: moč, gibljivost, koordinacija, hitrost, ravnotežje, preciznost.
Posebno pozornost je potrebno nameniti razvoju koordinacije gibanja, gibljivosti in mišični
vzdržljivosti ter aerobni zmogljivosti.

Gibanje vpliva na zbranost, hitrost odzivanja, nadzor nad samim seboj, zavedanje lastnega telesa,
zavedanje samega sebe v prostoru, oblikovanje lastne identitete, samospoštovanje, samozavest.
Krepijo se pozitivni odnosi med vrstniki, v družini, otrok občuti veselje, zadovoljstvo in sproščeno
življenje otroka.

Razvoj govora
  • Govorni in gibalni razvoj tečeta vzporedno, vendar najprej gibalni.
  • Z gibanjem se povečuje zavedanje lastnega telesa, zaradi te sposobnosti se otroku povečajo kinestetični občutki v mišicah in gibalni spomin, ki je opora govornemu spominu.
  • Določeni gibi so tudi v pomoč pri nastajanju in artikulaciji glasov.
  • Neposredna povezava med centri za govor in fino motoriko.
Spodbujanje razvoja učnih potencialov
  • Gibalna dejavnost je v izraziti interakciji s kognitivnimi sposobnostmi.
  • Gibanje spodbuja razvoj sinaps.
Razvoj sinaps:
  • do 7 leta – 75% sinaps
  • do 12 leta 95% sinaps
  • do 24 leta 98% sinaps
  • do konca življenja 2-3% sinaps, ki se obnavljajo
Obdobje do sedmega leta je najpomembnejše za stimulacijo možganske aktivnosti in razvoj sinaps.
Sinapse se vzpostavljajo med igro in gibanjem. Čim več se otrok v tem obdobju giba, tem večje število sinaptičnih povezav bo razvil, kar bo vplivalo na razvoj njegovih kognitivnih sposobnosti kasneje. Za stimulacijo sinaps so pomembne vaje gibanja, ravnotežja, rotacije in akomodacije (prilagajanje očesa).

Pomembno je, da v predšolskem obdobju te elemente vsakodnevno vnašamo.
Gibanje naj poteka preko igre, ker v igri otroci uživajo.

Strokovnjaki so ugotovili, da vsega, kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, kasneje ne more več v
celoti nadoknaditi (Videmšek, Strah in Stančevič, 2001; v knjigi Igrajmo se skupaj).

Pozorni moramo biti na otrokova občutljiva obdobja. V določenem obdobju se pojavi vrhunec
razvoja. Pomembno je, da tega ne zamudimo.

Vpliv staršev na gibalni razvoj otroka

Za predšolskega otroka je pomembna dejavnost skupaj s starši. Le ta je za otroka pomembna z različnih vidikov:
  • Otrok se ob starših počuti varnega, z veseljem sodeluje, uspešno izvaja tudi naloge, ki jih brez pomoči ne bi mogel.
  • Tekmuje sam s sabo, ponosen je na svoje razvijajoče se sposobnosti in gibalno znanje.
  • Postopoma postaja bolj spreten, močan hiter, vzdržljiv, vedno več gibalnih nalog opravi samostojno (starši pa mu po potrebi pomagajo).
  • Otrok se postopoma nauči zaznati svoj napredek in ga doživi kot uspeh ne glede na dosežke vrstnikov.
Gibalne/športne dejavnosti skupaj s starši imajo številne pozitivne učinke:
  • Otroci lahko izvajajo gibanja, ki so zahtevnejša in potrebujejo večjo varnost.
  • Mnoge dejavnosti lahko starši izvajajo skupaj z otrokom, kar pomeni tudi za starše aktivno sprostitev.
  • Starši med dejavnostjo vzpostavijo z otrokom pristen kontakt.
  • Čas, ki ga starši preživijo skupaj z otrokom je prijetno, veselo doživetje, poglablja se čustvena povezanost med njima.
  • Starši začnejo zavestno spremljati gibalni razvoj svojega otroka.
V družinah, kjer so vsi člani športno dejavni, so pri otrocih bolj opazne sposobnosti, kot so vztrajnost,
discipliniranost, natančnost zaupanje v samega sebe, strpnost, potrpežljivost, zdrava tekmovalnost
ter spoznanje, da se je potrebno potruditi, če hočemo doseči cilj.

Primeri pomembnih gibalnih dejavnosti
Vrtenje
vrti se sam otrok, vrtita se skupaj dva otroka ali z enim staršem, valičkanje oz. kotaličkanje, gugalnica – krožnik

Ravnotežje
Hoja po robniku, vejah, deblu, hoja po črti, hoja s knjigo na glavi, stoja na eni nogi miže…
Plezanje po drevesu, igralih, plezalni steni

Akomodacija
Vse igre z žogo, balonom, metanje kamenčkov, odbijanje žogice na vrvici z loparjem, igra s frnikulami

Fina motorika
Navijanje matice na vijak, obešanje perila s ščipalkami, delo s kapalko, pinceto, natikanje kroglic na
vrvico, razvrščanje kamenčkov in drugih drobnih stvari , …

Grafomotorika
Risanje v koruzni zdrob na pladnju, risanje s palčko ali brez v pesek, sneg

Vse stare igre
Gumitvist, zemljo krast, skrivanje, lovljenje, ristanc

V naravi je ogromno možnosti, izkoristite jih. Naloga staršev pa je, da poskrbimo za varnost otrok.

Otroci imajo ideje, treba je samo opazovati in jih spodbujati.

Janja


četrtek, 10. november 2016

TELESNI RAZVOJ DO DRUGEGA LETA STAROSTI

V prvih dveh letih življenja se dogaja obdobje hitrega gibalnega in mentalnega razvoja. 

Raziskave so pokazale, da tisti otroci, ki se dobro razvijajo na telesnem področju, bolje razvijajo tudi na duševnem področju. Mentalni in gibalni razvoj se pri otrocih razvijata vzporedno. Otrokov razvoj torej poteka celostno. 

Otrok se razvija na motoričnem, telesnem, kognitivnem, čustvenem in socialnem področju. Vsak v svojem tempu in s svojo hitrostjo.

Velik vpliv na razvoj imajo zunanji dejavniki, kot so priložnost, ki jim je dana za nove in nove poskuse, okolje v katerem živijo in seveda dedni dejavniki.

Okolje in priložnost nudi otroku veliko izkušenj. S poskusi in vajami se bo bogatil njegov telesni razvoj, ob tem pa postaja spreten, samozavsten in zadovoljen. Spodbudno okolje otroka motivira k razvoju, kar poslednično vpliva na spremembe na motoričnem področju. Če teh spodbud ni, otrokov motoričen razvoj stagnira.

V največji meri je ravno od staršev odvisno kako se bo njihov otrok razvijal.

Zato dragi starši, odložite že dojenčka na tla, na trdo podlago. Naj se uči in razvija na podlagi izkušenj. Kot npr. kako se obrniti iz hrbta na trebuh. Ni večjega zadovoljstva, kot takrat, ko nekaj naredimo sami. Ob tem se bo razvijala samozavest in pozitivna samopodoba, kar ugodno vpliva na duševni razvoj.

Ne posedajte dojenčka in ne ga učiti hoje. Ne ga voziti z vozičkom do tretjega leta starosti. Vse stopnje razvoja naj dojenček doseže sam. Ko bo shodil, naj hodi. Zelo spodbudna je hoja po neravnem terenu.

Če bodo dobri temelji, bo nadaljnji telesni razvoj tekel v skladu s starostjo in potencialom. Motorično spretnejši otroci začnejo prevladovati, saj so radovednejši in prej pridejo do večjega števila informacij. 

Gibanje je temelj za celovit razvoj otroka.



Janja

Vir: diplomsko delo, Baš D. (2011)


torek, 8. november 2016

PedoHODI

V program PedoHODI spadajo otroci od 11 meseca do 3 let.

Program je razdeljen v dve starostni skupini. Od 11 mesecev do 2 let in od 2 do 3 let. V obeh starostnih skupinah ste starši prisotni na vadbi. V prvi vrsti kot motivatorji! Otroci na začetku potrebujejo nekaj časa, da se navadijo na nov prostor, program namreč izvajamo v telovadnicah, nove, drugačne rekvizite, druge prijatelje in nove obraze in zato je dodatna spodbuda staršev zelo pomembna. Po mesecu ali dveh pa se že dobro in domače počutijo.

Program PedoHODI temelji na razvoju osnovne motorike. Z nalogami razvijamo ravnotežje, koordinacijo, tudi gibljivost in moč. Program je v mlajši skupini prilagojen tako, da se vadbi lahko pridružite tudi, če vaš malček še ne hodi.

Vadbena ura je razdeljena na tri dele. V uvodu se z igro ogrejemo in pripravimo na nadaljne vaje, ki nas čakajo. V sklopu vaj za razvoj motorike in gimnastičnih vaj, poskrbimo za zanimive in razgibane naloge z rekviziti ali brez. Otrokom pa le te približamo z igro in oponašanjem živali,

V glavnem delu ure postavljamo različne spretnostne poligone. Pri mlajši skupini ostaja večina vaj enaka vsaj mesec dni. Otroci tako res dobro osvojijo posamezno nalogo in tako pridobijo novo znanje. Pri starejši skupini se naloge spreminjajo in otežujejo bolj pogosto.
V času poligona starši dodatno poskrbijo za varovanje na posamezni nalogi.

V zaključnem delu ure zapojemo pesem, poštempljamo otroške roke, včasih tudi starše :) in se zadovoljni poslovimo do naslenjič.

Program PedoHODI letos poteka:

- ob sredah na Gimnaziji Šentvid: (1. semester)
----- 16.25 - 17.10 za otroke od 11 mesecev do 2 let
----- 17.15 - 18.00 za otroke od 2 do 3 leta

- ob četrtkih na OŠ Valentin Vodnik: (1. in 2. semester)
----- 17.00 - 17.45 za otroke od 11 mesecev do 2 let
----- 18.00 - 18.45 za otroke od 2 do 3 leta


Vabljeni v našo družbo!

četrtek, 3. november 2016

Povišana telesna temperatura pri dojenčkih

Jesen je tu in z njo veliko prehladov in slabega počutja. Prvi obrambni mehanizem pri večini bolezni je povišana telesna temperatura. Prav ta pa starše otrok zelo vznemiri, zato je to tudi najpogostejši razlog, zaradi katerega obiščejo zdravnika. Pa je res potrebno iti takoj k zdravniku? Kdaj in pri kateri temperaturi je smiselno? 

Povzetek sem vzela po priročniku Moj otrok ima vročino, avtorice prim. Raste Rakar Radešček, dr. med., spec. Pediatrije, december 2013.

Vročina je pomemben obrambni odziv organizma in otrokov zaveznik v boju z bolezenskimi povzročitelji. Ob zvišani telesni temperaturi se namreč močno zavre razmnoževanje bolezenskih klic, zmanjša se njihova dejavnost pa tudi strupenost. Vročina hkrati okrepi funkcijo imunskega sistema, poveča se dejavnost tistih celic, ki se borijo z bolezenskimi povzročitelji, kar je še posebno pomembno pri virusnih okužbah, pri katerih nimamo učinkovitih zdravil. Poveča tudi učinkovitost antibiotikov - torej je za človeka prej koristna kot škodljiva. 

Skratka, vročina sama po sebi ni bolezen in človeškemu organizmu v veliki večini primerov ni nevarna.

Za sicer zdravega otroka, ki je starejši od treh mesecev, velja: če vročina ne preseže 38,5 do 39 °C in je otrok ob tem živahen in neprizadet, dobro pije ter dovolj lula, lahko počakamo z zdravljenjem in otroka le opazujemo. Ni razloga, da bi z vročičnim otrokom sredi noči iskali dežurnega zdravnika. Raje naslednji dan obiščimo zdravnika, ki otroka dobro pozna.

Opazujemo obnašanje vročičnega otroka. Torej morajo starši znati oceniti, kdaj je otrok ob vročini prizadet. Opazujmo obnašanje otroka, njegovo dejavnost, tek, motnje spanja, dihanje, kašelj, bruhanje in odvajanje. Zelo pomemben je podatek o popiti tekočini, še posebno, če otrok že več ur ni uriniral. Temen in gost urin, zlasti v manjših količinah kot običajno, je znak, da otrok uživa premalo tekočine.

Zdravnika moramo poklicati ali obiskati brez odlašanja:
  • če je otrok zmeden, se ne odziva na klice, ima krče, se duši in ne more do zraka,
  • če otroku naraste vročina s hudo mrzlico,
  • če je otrok star manj kot tri mesece in ima vročino prek 38 °C,
  • če vročina preseže 40 °C, pri vseh starostih,
  • če vročina po treh do petih dnevih ne pade,
  • če vročina po prehodnem padcu in izboljšanju počutja spet poraste na visoke vrednosti.

Za zniževanje telene temperature lahko izbirate med splošnimi ukrepi, naravnimi metodami in zdravili.

Splošni ukrepi so, da damo otroku dovolj tekočine, naj bo oblečen v lahka oblačila iz naravnih materijalov, ki so zračna in dobro vpijajo vlago. 

Med naravne metode sodijo mlačne kopeli (temperatura vode med 36 – 37 stopinj celzija), mlačni ovitki, ko otroka slečenega ovijemo v rjuho, ki smo jo prej namočili v malčno vodo in jo oželi ter prebrisavanje z mlačno vodo, otroka prebrišemo po celem telesu in mu položimo obkladek na čelo. 

Zdravila Antipiretiki so kemična sredstva, ki delujejo na termoregulacijski center v možganih in povzročijo znižanje termostatske točke, kar postopno privede do znižanja telesne temperature. Med klasičnimi antipiretiki se v otroškem obdobju v prvi vrsti uporablja zdravilo, ki vsebuje učinkovino paracetamol, in sicer v odmerku 10-15 mg/kg telesne teže na vsakih 4 do 6 ur.




Prispevek pripravila Janja