torek, 9. oktober 2018

Zakaj je ustrezno rokovanje dojenčka pomembno in kako so starši ob tem prepuščeni samim sebi


Staršem se rodi dojenček, največja sreča v njihovem življenju. Dojenček prve dni ali celo tedne življenja večino časa prespi. Kot nalašč, da si mamica lahko opomore po porodu. Vsi skupaj se navajajo na nov ritem, novo obdobje in eden na drugega. Ob tem starši doživljajo različne občutke, od nepopisne sreče, zadovoljstva, pričakovanja, do skrbi, strahov in dvomov, ali bodo zmogli biti dobri starši.
Če mamica rodi zdravega in polno donošenega dojenčka, je po prvih nekaj dneh obravnave v bolnici prepuščena sama sebi. Razen nege zase in za dojenčka, ne dobi zadostne podpore s področja rokovanja z dojenčkom.
Vedno bolj pa se starši zavedajo, kako je za nadaljnji gibalni razvoj pomembno tudi ustrezno rokovanje z dojenčkom - čim prej po rojstvu. Zato na tem področju pogrešajo več poudarka - že v materinski šoli in tudi kasneje, ko že imajo dojenčka v svojem naročju. Večina mamic potoži, da je tovrstna podpora, kljub nekajkratnem obisku patronažne sestre na domu, absolutno premalo za dobro učenje in vodenje dojenčka v zdrav gibalni razvoj.
Nemalokrat pa tudi slišimo, kako starši zamahnejo z roko in rečejo:« Pa kaj, saj je še vsak shodil«. Res je, zdrav dojenček bo shodil. Na kakšen način se bo do tega pomembnega gibalnega mejnika razvijal, pa je zelo odvisno od okolja, kjer bo odraščal. Od časa, ki mu ga bodo starši namenili, in od ustreznih usmeritev bo odvisno, ali se bo razvijal v gibalno spretnega in srečnega otroka. Ravno zaradi napačnih gibalnih vzorcev in neustrezne gradnje telesne sheme so posledice lahko vidne / občutne za celo življenje. 

 
S pravilnim rokovanjem preventivno vplivamo na nadzor drže in na razvoj gibalnih vzorcev. Bolečine v križu in nepravilen razvoj človekove hrbtenice lahko izhajata prav iz obdobja dojenčka! Vsemu temu bi se z ustrezno obravnavo dojenčka in s pravilnim ravnanjem z otrokom lahko izognili oziroma tovrstne posledice vsaj omilili. Zato je danes o pravilnem ravnanju z dojenčkom več govora, kajti bolje preprečiti kot zdraviti.
Pravilno rokovanje dojenčka pomeni, da ga premikamo po prostoru z ustrezno podporo glave in medenice ter ga dvigujemo ter odlagamo vedno preko boka. Z upoštevanjem, da se dojenček razvija od glave navzdol in od sredine navzven, rokovanje z njim nadgrajujemo, v skladu z njegovo stopnjo razvoja. Neustrezno rokovanje z njim lahko privede do napačnih gibalnih vzorcev. Najpogostejša nepravilnost v razvoju v prvih treh mesecih je Ekstenzijski vzorec, ki je največkrat posledica poseganja z roko pod dojenčkov hrbet; odlaganja na hrbet in dvigovanja s hrbta. »Zategovanje« glave nazaj je velika ovira za dojenčka v nadaljnjem gibalnem razvoju. Z ustreznim rokovanjem dojenčka do nepravilnosti ne pride in razvoj lahko teče v skladu s potencialom, ki ga je prinesel s sabo na svet.
Najboljša spodbuda za dojenčkov zdrav gibalni razvoj je, da z njim ustrezno rokujete, ga pogosto odlagate na trda, oblazinjena in nedrseča tla. Menjajte mu položaje. Ne odlagajte ga v pripomočke, kot je počivalnik. Z ustreznim rokovanjem mu boste dajali zdrave vzorce gibanja za takrat, ko bo že zmogel sam. S tem, ko bo imel priložnost spoznavati samega sebe na tleh in imel čas za neštete ponovitve, mu bo enkrat uspelo. In to bo najboljša naložba za uspešno doseganje vseh nadaljnjih razvojnih mejnikov.
Jana Morelj: »Med priprave na starševstvo spada tudi pravilno rokovanje z dojenčkom. Če si prvič mamica, stopaš na povsem neznan teren. Eno je teorija, drugo praksa. Pred tabo je drobceno in nebogljeno bitjece, v tvoji glavi pa kup dvomov in vprašanj. Joj, kako naj ga primem? Kaj pa če bom naredila kaj narobe!? A ga to boli?? Prijemi so posledično zelo previdni, negotovi in nemalokrat žal tudi nepravilni.
Hendling je omenjen in prikazan v šoli za starše ter s strani ostalega zdravstvenega osebja. Žal pa vse skupaj poteka prehitro in v le par ponovitvah, predvsem pa lutka ni živ dojenček. V tem primeru res drži, da vaja dela mojstra, zato je pravilno rokovanje treba čimvečkrat ponoviti, da postane nekaj samoumevnega in vsakdanjega.

Priznam, še vedno se kdaj spozabim, ampak je pravilih prijemov vse več, ker jih v Pedosani z mojo Mio pridno ponavljam in nadgrajujem, predvsem pa se vse bolj zavedam kako pomembni so za pravilen razvoj dojenčka.«


Ni komentarjev:

Objavite komentar