četrtek, 02. februar 2017

Če se vas dojenček oklepa...

... NI RAZVAJEN, AMPAK ŽELI OBJEM!

V Pedosani mamice zelo pogosto sprašujejo o stanju dojenčkov, ki se pojavi kar naenkrat, iznenana, čez noč. Njihov dojenček, ki je sicer zelo vesel in nasmejan, se začne ob vsakem odhodu  mame (včasih samo na stranišče) neutolažljivo jokati. Kako pogosto slišimo nasvete njihovih bližnjih:  „Kar pusti ga, se bo že navadi”.

Pogosto gre za obdobje ločitvene stiske. Zelo pomembno je kako se na to obdobje odzovemo. Naša reakcija lahko trajno vpliva na njegov čustven razvoj.

Če se vas otrok oklepa, hoče s tem zmanjšati telesno vzburjenost in znižati raven stresnih kemičnih snovi. Poleg tega poskuša aktivirati prijetne kemične snovi v možganih, ki sprožajo prijetna občutja. Ničesar od tega ne zmore brez vas, saj ste njegovo varno »nevrokemično zatočišče«. 

Če se vas otrok oklepa, to ne pomeni, da je poreden ali da »išče pozornost«. Pomeni, da se počuti ogroženega in potrebuje vašo podporo. Z oklepanjem poskuša vplivati na kemično-čustveno dogajanje v svojih možganih in ustvariti mirnejše in bolj pozitivne kemične procese.

Raziskave kažejo, da ob koncu prvega leta starosti otroci mam, ki so takoj poskrbele za svoje jokajoče dojenčke, jokajo veliko manj, kot otroci, ki so jih mame pustile jokati. Čeprav nekateri ljudje mislijo, da se majhni otroci oklepajo, ker so deležni preveč ljubkovanja ali ljubezni in so zaradi pozornosti preveč »razvajeni«, ni dokazov, da je krčevito oklepanje posledica pretirane starševske naklonjenosti ali pozornosti.

Dolgotrajno oklepanje je veliko verjetnejše, če se roditelj ni primerno odzval na otrokovo potrebo po odvisnosti. Morda so starši otroka silili, naj bo bolj samostojen (in so ga dobesedno odrivali od sebe, ko se jih je hotel okleniti), še vedno pa je na stopnji razvoja, na kateri je genetsko programiran za to, da je odvisen.

Če se na otroka, ki je v fazi oklepanja, odzivate sočutno in potrpežljivo, je to dragocena naložba v njegovo sposobnost za neodvisnost pozneje v življenju. Če ga boste vsakič, ko se vas bo začel oklepati, vzeli v naročje in ga objeli, se bo začel počutiti zelo varnega v svetu. 

Ko se bo razvijal, se bo začel ozirati tudi stran od vas in bo čedalje več časa namenjal raziskovanju sveta. Dobro se bo počutil, ko bo vse več časa preživel stran od vas, s prijatelji, saj bo vedel, da mu boste vedno na voljo, kot varno zatočišče, kamor se bo lahko vedno vrnil na čustveno »polnjenje« baterij, preden se bo spet podal v svet.


Povzeto po knjigi Margot Sunderland




Ni komentarjev:

Objavite komentar