Vse razvojne mejnike mora dojenček narediti sam, ob svojem času
in ko je »zrel« za to. Sedenje je ena od zelo pomembnih razvojnih mejnikov.
Ker dojenčkov razvoj poteka od glave navzdol (cefalokavdalna smer) in iz
sredine navzven (proksimodistalna smer) je zelo pomembno, da počakamo na
njegov čas premika. Saj lahko s prehitevanjem zelo škodujemo na razvoj
hrbtenice, ker mišice niso še dovolj okrepljene, da bi ji dale stabilnost. S
posedanjem škodimo tudi na položaj medenice in nasploh gibalnemu razvoj.
Če dojenček poti do nekega položaja ne pozna,
potem tudi nazaj ne zna. Zato padajo na hrbet, se ne znajo uloviti na roke ob
strani in se ne znajo vrteti okrog svoje osi iz sedečega položaja. Ravno to je
ključno za nevronske povezave!
Če dojenček še ne sedi sam, vi pa ga držite v naročju v pokončnem položaju, slabo vpliva na razvoj
hrbtenice. Velika razlika je ali je dojenček v tem položaju aktiven ali
pasiven. Veliko spodbude za dober razvoj stabilizatorjev trupa lahko delate v
sedečem položaju.
Ena od vaj je, da vi sedite na stolu, dojenček je v vašem
naročju in ima noge čez vaše noge. Če bi ga vi držali pokonci in mu podpirali
trup, bi bil pasiven v tem položaju. Če ga samo usmerjate in ne podpirate trupa
je v tem položaju aktiven, saj sam lovi ravnotežje. Z nežnim zibanjem nog mu
dajte še težjo nalogo.
Bočni sed je najvišji položaj do
koder dvignemo dojenčka iz tal. Ko dojenček osvoji bočni sed, ga spodbujajte k
obratu na mestu. Naj menja položaj iz bočnega seda na vse 4 in nazaj v bočni sed
ter tudi v aktivno sedenje. Z vrtenjem
okrog svoje osi, se “zgodijo” zelo pomembne nevronske povezave.
Kadar držite dojenčka v naročju,
mora biti hrbtenica ob tem razbremenjena. Lahko se naslonite s hrbtom na
naslon, dojenček je naslonjen s hrbtom na vas in obe nogi mu podprete pod
stegni, da dosežete pravi kot v medenici (stegna napram hrbtu). V naročje lahko
namestite dojenčka tudi v bočni sed kot kaže slika.
Ni komentarjev:
Objavite komentar