Vsakodnevno sem v družbi dojenčkov, mamic in
mladih družin. Zato tudi v prostem času pogosto usmerim pozornost na
njih. Ker sem v zadnjem tednu opazila zelo pozitivne situacije, jih z
veseljem delim z vami.
S svojima otrokoma in možem vikende
preživljamo v hribih. V soboto smo se odpravili na Goriški konec, na
Sabotin. Hrib nad Sočo je več kot primeren za izlet z otroki. Zelo zanimiva pot
s pridihom vojne zgodovine. Kmalu, ko smo zasopihali v hrib, smo dohiteli mlado
družino, mamico, očka z nahrbtnikom in v njem spečo dojenčico ter mlado damico,
po moji oceni staro okrog 4 let. Z nasmehom smo se pozdravili in šli naprej
vsak v svojem tempu. Tik pod vrhom in pod ostanki ruševin kapelice smo se
usedli na tla, da bi malicali. Kmalu nas je mlada družinica dohitela. Tudi oni
so se odločili za počitek. Kako so uživali! Nasmejani, srečni in zelo pozitivno
naravnani so bili. Z veseljem sem jih opazovala! Prav ponosna sem bila na
njih in na našo družino, kako dobro vplivamo z gibanjem na svoje otroke in kako jim predstavljamo zdrav način življenja.
V naslednji situaciji bi zelo pohvalila
mladega očka, ki se je sprehajal z dojenčkom v
vozičku. Ko sem tekla mimo njiju, sem opazila, da je dojenček zbujen, da ima
odprt baldahinček in da krmljata. Baldahinček je imel poklopljen nazaj in kljub
rahlemu vetru ni imel tetra pleničke, kot zaščito vetra. Jah, žal je večina
dojenčkov zaščitena s tetra pleničko preko baldahinčkov. Zakaj, se sprašujem? No,
omenjeni očka ni bil eden tistih staršev, ki bi to prakticiral. Še več,
dojenček ni bil pokrit, ni imel kape na glavi (zunaj je bilo 20 stopinj) in
dovolil je, da nanj sije sonce! Ja, želimo, da dojenčke tudi izpostavite
sončnim žarkom in jih ne skrivate pred njimi. Seveda ne za dolgo časa in ne v
vročih mesecih. Ob vračanju sem ju opazila na klopci. Voziček je bil obrnjen
proti soncu (očitno je dojenček zaspal). Oba sta uživala na toplem soncu. Bravo
očka!
Ko so bili moji otroci mlajši, sem se pogosto srečevala s časovno stisko, iskanjem varstva in drugimi ovirami, ki so mi preprečevale čas za mojo rekreacijo.
Ob včerajšnji situaciji sem pomislila, da tej mamici očitno
omenjeno ne povzroča težav, ker jih enostavno vzame seboj. Tekla je v nasproti
smeri kot jaz. Srečali sva se kmalu ob mojem začetku. Za “spremstvo” je imela
dojenčka v vozičku in pred njima še drugega otroka na kolesu. Nasmehnila sem se
jim in tekla naprej. Pomislila sem, da je mogoče le za kratek čas tekla, zaradi
sina, da niso šli tako počasi...
Ne, tekla je celo pot! Ob vračanju in
ponovnem srečanju sem ji uspela reči le BRAVO! Zasluži si še veliko več. Bravo
za voljo, organizacijo in spodbudo da je šla. Pomislila sem, “Vau, kakšen
zgled”!
Gibajmo se, družimo se v naravi in dihajmo svež zrak! Zagotovo je posledica tega tudi srečna, zadovoljna in zdrava družina!
Ni komentarjev:
Objavite komentar