Dojenček naj bo čim več na tleh

Dojenček se rodi popolnoma nemočen in odvisen od tistega, ki zanj skrbi. Razvoj se bo intenzivno odvijal iz dneva v dan. Kako se dojenček razvija, je odvisno od potenciala, ki ga je dobil od staršev, okolja, v katerem odrašča in dobrih / zdravih usmeritev.

Prve dni življenja bo dojenček večino časa prespal. Po dveh tednih življenja pa bo vsak dan več buden, željan raziskovanja samega sebe in okolja, v katerem bo živel.

Za gibalni razvoj dojenčka je, poleg ustreznega rokovanja z njim, zelo pomembno, da je veliko na tleh, na čisti, trdi, oblazinjeni in nedrseči podlagi. Ob tem bo imel priložnost raziskovati svoje telo. S poskusi in ponavljanjem, kako doseči gibalni premik, bo zgradil dobre temelje za graditev svoje telesne sheme in krepitev samozavesti - da zmore sam.

Dojenček potrebuje v povprečju 4000 ponovitev, da mu uspe samemu narediti premik. Če za to nima priložnosti in je omejen s pripomočki, kot je na primer počivalnik, nima možnosti se učiti in poskušati. Omejevanje z različnimi pripomočki zelo slabo vpliva na dojenčkov gibalni razvoj. V njih dojenček ne more menjati položajev in je v prisiljeni drži, kar pogosto vpliva na neskladje mišičnega tonusa. V prvih mesecih življenja dojenčki zelo pogosto pridobijo neskladje mišičnega tonusa ali Ekstenzijski vzorec. Vzroki tega so v neustreznem rokovanju z dojenčkom, prepogosta uporaba počivalnikov in lupinice ter stalno odlaganje na hrbet.

Hrbtni položaj je najmanj spodbuden za gibalni razvoj. Dojenčka odlagajte na tla, v različne položaje. Dokler se ne bo zmogel sam obrniti, ga vi obračajte v različne položaje (na bok, na trebuh in nazaj).

Jana Morelj: ˝Dokler te ne razveseli otroček in se ne poglobiš v njegov razvoj, te okolica zasipa s kupom "modrosti" predvsem pa s povečini preživetimi nasveti. Največkrat slišana je bila tista, da dojenčki na začetku itak samo spijo, jejo in kakajo. Seveda vse to počnejo, ampak zelo hitro se začnejo tudi zavedati okolice, jo opazujejo in sledijo našim prijemom ter gibom. Njihov razvoj je odvisen predvsem od staršev, zato je prav, da se potrudimo in poskrbimo, da bo ta pravilen.˝

Zakaj je ustrezno rokovanje dojenčka pomembno in kako so starši ob tem prepuščeni samim sebi

Staršem se rodi dojenček, največja sreča v njihovem življenju. Dojenček prve dni ali celo tedne življenja večino časa prespi. Kot nalašč, da si mamica lahko opomore po porodu. Vsi skupaj se navajajo na nov ritem, novo obdobje in eden na drugega. Ob tem starši doživljajo različne občutke, od nepopisne sreče, zadovoljstva, pričakovanja, do skrbi, strahov in dvomov, ali bodo zmogli biti dobri starši.

Če mamica rodi zdravega in polno donošenega dojenčka, je po prvih nekaj dneh obravnave v bolnici prepuščena sama sebi. Razen nege zase in za dojenčka, ne dobi zadostne podpore s področja rokovanja z dojenčkom.

Vedno bolj pa se starši zavedajo, kako je za nadaljnji gibalni razvoj pomembno tudi ustrezno rokovanje z dojenčkom - čim prej po rojstvu. Zato na tem področju pogrešajo več poudarka - že v materinski šoli in tudi kasneje, ko že imajo dojenčka v svojem naročju. Večina mamic potoži, da je tovrstna podpora, kljub nekajkratnem obisku patronažne sestre na domu, absolutno premalo za dobro učenje in vodenje dojenčka v zdrav gibalni razvoj.

Nemalokrat pa tudi slišimo, kako starši zamahnejo z roko in rečejo:« Pa kaj, saj je še vsak shodil«. Res je, zdrav dojenček bo shodil. Na kakšen način se bo do tega pomembnega gibalnega mejnika razvijal, pa je zelo odvisno od okolja, kjer bo odraščal. Od časa, ki mu ga bodo starši namenili, in od ustreznih usmeritev bo odvisno, ali se bo razvijal v gibalno spretnega in srečnega otroka. Ravno zaradi napačnih gibalnih vzorcev in neustrezne gradnje telesne sheme so posledice lahko vidne / občutne za celo življenje. 

 

S pravilnim rokovanjem preventivno vplivamo na nadzor drže in na razvoj gibalnih vzorcev. Bolečine v križu in nepravilen razvoj človekove hrbtenice lahko izhajata prav iz obdobja dojenčka! Vsemu temu bi se z ustrezno obravnavo dojenčka in s pravilnim ravnanjem z otrokom lahko izognili oziroma tovrstne posledice vsaj omilili. Zato je danes o pravilnem ravnanju z dojenčkom več govora, kajti bolje preprečiti kot zdraviti.

Pravilno rokovanje dojenčka pomeni, da ga premikamo po prostoru z ustrezno podporo glave in medenice ter ga dvigujemo ter odlagamo vedno preko boka. Z upoštevanjem, da se dojenček razvija od glave navzdol in od sredine navzven, rokovanje z njim nadgrajujemo, v skladu z njegovo stopnjo razvoja. Neustrezno rokovanje z njim lahko privede do napačnih gibalnih vzorcev. Najpogostejša nepravilnost v razvoju v prvih treh mesecih je Ekstenzijski vzorec, ki je največkrat posledica poseganja z roko pod dojenčkov hrbet; odlaganja na hrbet in dvigovanja s hrbta. »Zategovanje« glave nazaj je velika ovira za dojenčka v nadaljnjem gibalnem razvoju. Z ustreznim rokovanjem dojenčka do nepravilnosti ne pride in razvoj lahko teče v skladu s potencialom, ki ga je prinesel s sabo na svet.

Najboljša spodbuda za dojenčkov zdrav gibalni razvoj je, da z njim ustrezno rokujete, ga pogosto odlagate na trda, oblazinjena in nedrseča tla. Menjajte mu položaje. Ne odlagajte ga v pripomočke, kot je počivalnik. Z ustreznim rokovanjem mu boste dajali zdrave vzorce gibanja za takrat, ko bo že zmogel sam. S tem, ko bo imel priložnost spoznavati samega sebe na tleh in imel čas za neštete ponovitve, mu bo enkrat uspelo. In to bo najboljša naložba za uspešno doseganje vseh nadaljnjih razvojnih mejnikov.

Jana Morelj: »Med priprave na starševstvo spada tudi pravilno rokovanje z dojenčkom. Če si prvič mamica, stopaš na povsem neznan teren. Eno je teorija, drugo praksa. Pred tabo je drobceno in nebogljeno bitjece, v tvoji glavi pa kup dvomov in vprašanj. Joj, kako naj ga primem? Kaj pa če bom naredila kaj narobe!? A ga to boli?? Prijemi so posledično zelo previdni, negotovi in nemalokrat žal tudi nepravilni.

Hendling je omenjen in prikazan v šoli za starše ter s strani ostalega zdravstvenega osebja. Žal pa vse skupaj poteka prehitro in v le par ponovitvah, predvsem pa lutka ni živ dojenček. V tem primeru res drži, da vaja dela mojstra, zato je pravilno rokovanje treba čimvečkrat ponoviti, da postane nekaj samoumevnega in vsakdanjega.

Priznam, še vedno se kdaj spozabim, ampak je pravilih prijemov vse več, ker jih v Pedosani z mojo Mio pridno ponavljam in nadgrajujem, predvsem pa se vse bolj zavedam kako pomembni so za pravilen razvoj dojenčka.«

GIBALNI RAZVOJ OTROKA DO 3 LETA – IZJEMNEGA POMENA

Potreba po gibanju in igri je temeljna otrokova potreba. Ob gibanju se otrok uči, sprosti, sooča z izzivi in se preizkuša.

Časi se spreminjajo in proste igre v naravi je čedalje manj. Kje so tisti časi, ko smo se z vrstniki podili okrog, se skrivali, se igrali »ravbarje in žandarje«, plezali po drevesih,... Žal naši otroci skorajda nimajo te možnosti. Zato moramo starši poskrbeti za ciljno usmerjene gibalne spodbude glede na starost otroka.

Večina otrok uživa v gibanju, in se z veseljem vključuje v spontane in vodene športne dejavnosti, če jim le-to omogočimo oziroma jih pri tem vzpodbujamo. Zavedamo se, da današnji tempo življenja omejuje športno udejstvovanje staršev skupaj z otroki. Po službi ostane premalo časa za aktivno preživljanje prostega časa. Pa kljub vsemu se vse da, če se le organiziramo. Vaš čas, ki ga boste namenili otroku za ciljno usmerjeno telovadbo, bo vplival na njegov gibalni razvoj za celo življenje. Pri otroku, ki se bo redno in dovolj gibal, bo to pozitivno vplivalo na razvoj motoričnih sposobnosti (hoja, tek, skakanje, poskakovanje, preskakovanje, plezanje, metanje) ter na razvoj finomotoričnih sposobnosti, ki jih otrok potrebuje za pisanje in risanje. Če bo otrok obvladal svoje telo, če bo s podobo svojega telesa zadovoljen, bo to pozitivno vplivalo na njegovo samostojnost, samozavest in tudi na njegovo samopodobo. Otrok, ki bo precej gibalno dejaven, se bo prek tega tudi naučil, da so za doseganje uspeha potrebni odločnost, disciplina in odrekanje. Telesna oziroma gibalna dejavnost pozitivno vpliva tudi na razvoj kognitivnih sposobnosti. Kot so pokazale raziskave, si otroci, ki so gibalno zelo dejavni, prej in lažje zapomnijo novo snov, lažje sledijo pouku v šoli in imajo boljšo sposobnost koncentracije.

Dejstva, ki potrjujejo kako starši dobro vplivate na gibalni razvoj svojih otrok:

-      Otroci športno aktivnih mater so 2-krat bolj aktivni od tistih otrok, ki imajo športno neaktivne matere. Vpliv očetov pa je na otroke še večji. Otroci aktivnih očetov so 3,5-krat bolj aktivni od otrok, ki imajo športno neaktivne očete. Otroci, ki imajo oba starša aktivna, so daleč najbolj aktivni (tudi do 6-krat bolj od otrok s športno neaktivnimi starši).

-      Ukvarjanje s športom prinaša v družino veliko pozitivnih učinkov. Otroci pridobijo naslednje

sposobnosti: vztrajnost, discipliniranost, natančnost, samozaupanje, strpnost, potrpeţljivost,

-     Starši imate zelo velik vpliv na gibalni razvoj otroka. Za predšolskega otroka je pomembna dejavnost skupaj s starši.

-    Otrok se ob starših počuti varnega, z veseljem sodeluje, uspešno izvaja tudi naloge, ki jih

brez pomoči ne bi mogel.

-     Otrok tekmuje sam s sabo, ponosen je na svoje razvijajoče se sposobnosti in gibalno znanje.

-     Postopoma postaja bolj spreten, močan hiter, vzdržljiv, vedno več gibalnih nalog opravi

samostojno (starši pa mu po potrebi pomagate).

-    Otrok se postopoma nauči zaznati svoj napredek in ga doživi kot uspeh ne glede na dosežke vrstnikov.

-   Otroci lahko izvajajo gibanja, ki so zahtevnejša in potrebujejo večjo varnost.

-   Mnoge dejavnosti lahko starši izvajajo skupaj z otrokom, kar pomeni tudi za starše aktivno sprostitev.

-    Starši med dejavnostjo vzpostavijo z otrokom pristen kontakt.

-    Čas, ki ga starši preživijo skupaj z otrokom je prijetno, veselo doživetje, poglablja se čustvena povezanost med njima

-    Starši začnejo zavestno spremljati gibalni razvoj svojega otroka

-  V družinah, kjer so vsi člani športno dejavni, so pri otrocih bolj opazne sposobnosti, kot so vztrajnost, discipliniranost, natančnost zaupanje v samega sebe, strpnost, potrpežljivost, zdrava tekmovalnost ter spoznanje, da se je potrebno potruditi, če hočemo doseči cilj.

Zavedamo se, da je težko uskaladiti s hitrim tempom življenja, službo in drugimi obveznostmi in se ob tem posvetiti še kvalitetnemu preživljanju časa z vašimi otroci. Pa kljub vsemu vas poskušamo nagovoriti k temu, da ne zamahnete z roko, in rečete: »Saj smo tudi mi zrastli brez tovrstnih spodbud«. Mogoče ste vi imeli možnost izkoriščanja potenciala s plezanjem po drevesih in tekanjem po travnikih, kar marsikateremu otroku danes ni omogočeno. To obdobje je kratko a zelo pomembno za celo življenje!

Literatura:

-          Lesjak Skrt, B. (2008): Glasovi v gibanju in igri – Igrice za razvijanje glasov, ozvenjanje in slušno razlikovanje. Ljubljana: BRAVO – društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.

-          Rajović, R. (2013): Mensa – NTC sistem učenja – IQ otroka – skrb staršev. Ljubljana: Mensa Slovenija.

-          Videmšek, M., Stančevič, B. (2011): Ulovimo prosti čas: Gibalna igra na prostem za otroka in starša. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

-          Videmšek, M., Strah, N., Stančevič, B. (2001): Igrajmo se skupaj. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

-          Videmšek, M., Berdajs, P., Karpljuk, D. (2003): Mali športnik. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

-          Videmšek, M., Strah, N., Stančevič, B. (2001): Igrajmo se skupaj. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport

-          IVZ

-          Videmšek in Pišot. ( 2007)

Prvič v vrtec

Vsako novo obdobje je lahko lepo, stresno, naporno ter polno pričakovanj. Pospremiti otroka prvič v vrtec je eno tistih obdobij, ko se mešajo različna čustva. To obdobje je lahko zelo stresno, tako za starše kot tudi za otroka. Porodniški dopust in čas za nego sta vedno prekratka in ravno ko je najlepše, moramo iti v službo, otrok pa v vrtec.

Ko otroka prvič oddajamo v varstvo, se s cmokom v grlu delamo močne in poskušamo prikriti, kako zelo hudo vam je. Posebej mamam, seveda tudi očetom. Nič ne pomaga, ko nam svojci govorijo, kako zelo dobro je za otroka, da gre v vrtec. Nekaterim mamam in tudi otrokom je veliko lažje, če uvajanje v vrtec opravijo očki. Mame smo v tem obdobju čustveno bolj labilne in prizadete zaradi ločitve (od otroka), zato je otroku pogosto lažje, če je pri uvajanju zraven očka - brez solz v očeh. Res je, da naj otrok do tretjega leta starosti socializacije s sovrstniki ne bi potreboval (odvisno od otroka), pa vendar  je lahko vrtec tudi zelo koristen.. 

Da bi se lažje sprijaznili z novo situacijo, morda glejmo na situacijo nekoliko drugače: strokovno osebje v vrtcih da našim otrokom marsikatero izkušnjo, za katero bi mi otroka morda prikrajšali, če bi bil še z nami doma. Mnogim staršem na primer ne pade na pamet, da bi otroku dali pribor v roke, naj jé sam, ker pač pri enem letu starosti običajno več hrane pristane okoli krožnika kot pa v otrokovih ustih, in bi si tako ne nakopali dodatnega dela. Vztrajajo pri pitju iz flaške, čeprav bi morda kozarec v njegovih rokah že pri tretjem poskusu zadel otrokova usta. Zaradi vzgajanja cele skupine se vzgojitelji ne morejo 100% posvečati posameznemu otroku, kar smo starši morda doma počeli, še posebej pri prvem otroku. Tako se otroci navadijo malo počakati, preden dobijo tisto, kar želijo.

Je pa res, da je vsak otrok indivuduum in nekateri vrtca enostavno ne sprejmejo. Žal nam slovenska zakonodaja ne dopušča, da bi bili lahko starši zaradi nege otroka lahko od dela odsotni dlje kot eno leto. Mimogrede, nekatere evropske države to dopuščajo. Tako si je v takem primeru priporočljivo poiskati ustrezno varuško, ki se bo dodobra posvetila našemu otroku medtem ko nas ne bo. Vredno je vložiti trud v to, da se počasi spoznate in otroka privadite na novo osebo.

Čim prej, kot se sprijaznimo z dejstvom, da tako pač je, »moj otrok je v varstvu«, lažje nam bo vse skupaj. Prepustiti se moramo toku obveznosti in poskrbeti, da je naš popoldanski čas čim bolj umirjen in rutiniran. Mame pogosto tožijo, da so njihovi otroci tako zelo sitni odkar so v vrtcu. Bolj ko se približuje vikend, težje je. 

Vprašajmo se:

• Kako bi se mi počutili biti v povprečju osem ur na dan v istem prostoru z od 14 – 20 sovrstniki?
•  Ali gremo po našega otroka v vrtec takoj, ko le lahko in obveznosti prestavimo na popoldanski čas, ko pride partner domov?
• Zagotovimo otrokom veliko počitka in rutinski odhod v posteljo?
• Mu zagotovimo vsaj 10 ur spanja?

Dokazano je, da otroci pogosto zbolijo ravno zaradi preutrujenosti. Rutina, topel objem ali zgolj bližina ljubljenih daje otroku občutek varnosti.

Ko si odgovorimo na zgornja vprašanja in zaupamo strokovnemu osebju, ki je vsak dan več z otrokom kot mi, starši, bo vse gladko steklo. Pogovarjajte se z vzgojiteljico o vseh tegobah, tudi o vaših občutkih. Razumele vas bodo, saj smo si starši v tem obdobju, ko prvič oddajamo otroke »tuji« osebi, zelo podobni. Tako boste zadovoljni vi in vaši otroci!

Nadležni komarji

Letošnje poletje je prav muhasto. Pogosti dež in nevihte nam križajo načrte. V povezavi s preveliko količine vode in zastajanje le te pa nam kodrajo živce še komarji, ki so prava nadloga ob večernih urah, ko želimo posedeti na terasi. Posebej smo občutljivi, če »nagajajo« našim najmlajšim, saj so njihovi piki srbeči, občutljiva koža najmlajših pa pogosto oteče. V članku želim pojasniti, zakaj imate veliko komarjev in kako se jih znebiti ter ublažiti morebitne neprijetne posledice.

ZAKAJ SO KOMARJI V VAŠI BLIŽINI

Komarji pri iskanju "svoje žrtve" uporabljajo voh in vid, ki jim omogočata, da pri človeku zaznajo izdihan ogljikov dioksid, premikanje, kontrast z ozadjem, telesno toploto in vonj znoja, je pojasnila mlada raziskovalka z Univerze na Primorskem Katja Kalan.

Komarje tako bolj privabijo večji ljudje kot manjši, saj oddajajo večje količine ogljikovega dioksida (CO2) in so vidnejši. Privlačnejše so jim tudi nosečnice, saj izdihujejo več CO2 kot ostali ljudje. Prav tako pogosteje pikajo fizično bolj aktivne ljudi, saj jih privlačita vonj po znoju in višja telesna temperatura, in tiste, ki nosijo temnejša oblačila, saj so zaradi večjega kontrastna z ozadjem vidnejši. Kdaj so komarji aktivni, je odvisno od vrste. "Invazivni komarji so večinoma aktivni v poletnem času, nekatere vrste so bolj aktivne spomladi, druge jeseni. Vse je odvisno od njihovega življenjskega kroga in na kaj je njihov razvoj vezan. Vsi komarji pa so odvisni od vode, saj odlagajo svoja jajčeca na vodo, v bližino vode oziroma tja, kjer bo v bližnji prihodnosti voda. Zato je zelo pomembno, če imate doma stoječo vodo, kot zbiralnik za zalivanje, da je vedno pokrit in da v lončnicah ne stoji odvečna voda.

PREPREČEVANJE PIKOV KOMARJEV

Čeprav komercialna razpršila proti komarjem resda služijo svojemu namenu, večinoma vsebujejo nevarno kemikalijo, imenovano DEET (N,N-dietil-m-toluamid). DEET dokazano povzroča številne zdravstvene nevšečnosti: vse od težav s kožo in alergijskih reakcij do resnejših, dalj časa trajajočih učinkov, kot so motnje živčnega sistema.

Obstaja veliko naravnih snovi, ki oddajajo za komarje in insekte nasploh zelo neprijeten vonj. Enega takih vonjev imata eterično olje limoninega evkaliptusa in eterično olje citronele (izvleček iz limonine trave). Številne študije so dokazale, da sta obe eterični olji učinkoviti pri odganjanju komarjev.

V eni od študij so ugotovili tudi, da proti komarjem učinkujejo substance, narejene iz olupka citrusov, kot so limone, pomaranče, mandarine, grenivke itd.

1. Sami lahko hitro pripravite zelo učinkovito in popolnoma naravno sredstvo, ki bo odgnalo ves mrčes, še posebej pa nadležne komarje. Naravno sredstvo proti komarjem ne smrdi, ne vsebuje strupenih kemikalij, a zelo učinkovito odganja mrčes. Potrebujete:

* žličko oljčnega olja,

* žličko sode bikarbone,

* nekaj žličk jabolčnega kisa,

* dodate pa lahko tudi nekaj kapljic eteričnega olja sivke ali limone.

Sestavine dobro premešajte in nalijte v manjšo posodico. Postavite v kot terase, balkona, sobe … naredite lahko večjo količino in jo nalijete v več posodic ter jih postavite povsod, koder bi radi odgnali komarje.

Ker sredstvo ne vsebuje strupenih kemikalij, se lahko s takšno mešanico tudi namažete. Namažite se po rokah, nogah in večkrat ponovite. Komarjev ne bo blizu!

2. Zelo učinkovito sredstvo za odganjanje komarjev je tudi naslednji recept. Vse kar potrebujete je:

* limeta ali limona

* in klinčki.

Izbrani sadež po širini prerežite in v obe polovici zapičite kar največ klinčkov tako, da bo njihov ožji del v sadežu. Takšne naravne odganjalce poletnega mrčesa postavite na mizo ali na okenske police.

Vi boste ob njih uživali v prijetni aromi, komarji pa bodo zaradi nje bežali ter vam omogočali prijeten večer ob sveži in hladni večerni poletni sapici.

3. V primeru pikov pa svetujemo naslednje:

*  Led: Za blaženje vnetja – kar komarji pik je, srbečice in morebitne otekline pomaga ledeni obkladek. Led zavijte v bombažno krpo in z njo hladite mesto pika.

*  Vročina: Po drugi strani pa je za blaženje komarjevega pika izredno učinkovita vročina, saj iz pika izvleče histamin. Na komarji pik položite žlico, ki ste jo prej nekaj časa držali pod vročo vodo – le pazite  da ne bo prevroča, da ne bi namesto pika dobili opekline.

 * Aloe vera: Čudežni zdravilni učinki aloe vere so koristni tudi pri odpravljanju neželenih posledic komarjevega pika. Uporabite lahko rastlino samo, ali pa gel.

* Bananin olupek: Z notranjostjo bananinega olupka namaži komarji pik in kmalu bo bolje. Zdravilo bo še bolj učinkovito, če boš olupek hranila v zamrzovalniku.

* Česen in limona: Ti dve živili nista dobri le za odganjanje komarjev, temveč tudi za blaženje komarjih pikov. Ker sta tako česen kot limona naravna antibiotika, je zelo učinkovito, če z njima namažemo komarji pik.

Vse priporočeno lahko uporabite tudi pri preventivi in kurativi komarjevih pikov pri dojenčkih. Naj vam nadležni komarji ne pokvarijo lepega večera s svojimi najbližjimi. Če nič od napisanega ne bo pomagalo, pa prinesite na teraso ventilator in namestite na najhitrejše delovanje, da vse komarje odpihne :) :)

Obrat iz hrbta na trebuh

Obrat iz hrbta na trebuh dojenček naredi, ko je dovolj okrepljen v trupu in je že začel vleči noge proti trupu ter se prijemati za nogice. Ne želimo postavljati časovnih okvirjev, kdaj bi se to moralo zgoditi. Pomembno je, da naredi premik sam. Preden se bo obrnil na trebuh, se bo obrnil do boka in nazaj.

Veliko mu lahko pomagate starši, če ga boste ustrezno premikali iz hrbta na bok. S tem mu boste kazali pravo pot za samostojni premik. Ko bo na boku, ga zadržite na boku. Uležite se poleg njega in se z njim igrajte v tem položaju. Če se bo dojenček trudil iti v obrat na trebuh tako, da bo pogled usmerjal v podlago, zgornjo roko iztegoval pred sabo in vlekel nogi k sebi, mu lahko pomagate tako, da ga preko medenice potisnete naprej in uspelo mu bo.

Ko se bo obrnil na trebuh, mu lahko roka ostane pod telesom. Ne izvlecite mu je takoj. Naj sam poskuša dobiti roko izpod sebe. S tem se bo učil, kako se mora premakniti, kam nagniti ali odriniti, da bi mu uspelo. Če res ne bo mogel sam, mu pomagajte. Tudi ko je dojenček na trebuhu, je pomembno, da v tem položaju ni zvit. Trebušni položaj je najbolj spodbuden položaj za gibalni razvoj, zato naj bo vaš dojenček čim več na trebuhu.

Dojenček naj bo veliko na tleh

Gibalni razvoj dojenčkov poteka individualno. Razvijal se bo s svojo hitrostjo, ob svojem času in s potencialom, ki ga je prinesel na svet.

Ko je dojenček sčasoma buden dlje časa, bo najbolje raziskoval svoje telo tako, da bo na tleh, na trdi in nedrseči podlagi. Dokler se ne bo znal sam premakniti iz položaja v položaj, ga z ustreznimi prijemi premaknite vi. S tem ga učite, kako bo kasneje, ko bo zrel za to, to naredil sam. Premaknite ga iz hrbta na bok in ga pustite v tem položaju. Mogoče se bo sam obrnil nazaj na hrbet ali že poskušal iti v obrat na trebuh. Položaja na trebuhu dojenčki od začetka ne marajo preveč, ker ne znajo »pasti kravic«, glava jim je pretežka. Navajajte ga na položaj na trebuhu za kratek čas, večkrat na dan.

Položaj na trebuhu je najbolj spodbuden za dober gibalni razvoj. Bodite z njim na tleh in opazujte, kaj novega vam bo spet pokazal. Ni večje sreče, ko nam uspe nekaj narediti brez pomoči. Tudi pri dojenčkih je tako!