Prvič v vrtec

Vsako novo obdobje je lahko lepo, stresno, naporno ter polno pričakovanj. Pospremiti otroka prvič v vrtec je eno tistih obdobij, ko se mešajo različna čustva. To obdobje je lahko zelo stresno, tako za starše kot tudi za otroka. Porodniški dopust in čas za nego sta vedno prekratka in ravno ko je najlepše, moramo iti v službo, otrok pa v vrtec.

Ko otroka prvič oddajamo v varstvo, se s cmokom v grlu delamo močne in poskušamo prikriti, kako zelo hudo vam je. Posebej mamam, seveda tudi očetom. Nič ne pomaga, ko nam svojci govorijo, kako zelo dobro je za otroka, da gre v vrtec. Nekaterim mamam in tudi otrokom je veliko lažje, če uvajanje v vrtec opravijo očki. Mame smo v tem obdobju čustveno bolj labilne in prizadete zaradi ločitve (od otroka), zato je otroku pogosto lažje, če je pri uvajanju zraven očka - brez solz v očeh. Res je, da naj otrok do tretjega leta starosti socializacije s sovrstniki ne bi potreboval (odvisno od otroka), pa vendar  je lahko vrtec tudi zelo koristen.. 

Da bi se lažje sprijaznili z novo situacijo, morda glejmo na situacijo nekoliko drugače: strokovno osebje v vrtcih da našim otrokom marsikatero izkušnjo, za katero bi mi otroka morda prikrajšali, če bi bil še z nami doma. Mnogim staršem na primer ne pade na pamet, da bi otroku dali pribor v roke, naj jé sam, ker pač pri enem letu starosti običajno več hrane pristane okoli krožnika kot pa v otrokovih ustih, in bi si tako ne nakopali dodatnega dela. Vztrajajo pri pitju iz flaške, čeprav bi morda kozarec v njegovih rokah že pri tretjem poskusu zadel otrokova usta. Zaradi vzgajanja cele skupine se vzgojitelji ne morejo 100% posvečati posameznemu otroku, kar smo starši morda doma počeli, še posebej pri prvem otroku. Tako se otroci navadijo malo počakati, preden dobijo tisto, kar želijo.

Je pa res, da je vsak otrok indivuduum in nekateri vrtca enostavno ne sprejmejo. Žal nam slovenska zakonodaja ne dopušča, da bi bili lahko starši zaradi nege otroka lahko od dela odsotni dlje kot eno leto. Mimogrede, nekatere evropske države to dopuščajo. Tako si je v takem primeru priporočljivo poiskati ustrezno varuško, ki se bo dodobra posvetila našemu otroku medtem ko nas ne bo. Vredno je vložiti trud v to, da se počasi spoznate in otroka privadite na novo osebo.

Čim prej, kot se sprijaznimo z dejstvom, da tako pač je, »moj otrok je v varstvu«, lažje nam bo vse skupaj. Prepustiti se moramo toku obveznosti in poskrbeti, da je naš popoldanski čas čim bolj umirjen in rutiniran. Mame pogosto tožijo, da so njihovi otroci tako zelo sitni odkar so v vrtcu. Bolj ko se približuje vikend, težje je. 

Vprašajmo se:

• Kako bi se mi počutili biti v povprečju osem ur na dan v istem prostoru z od 14 – 20 sovrstniki?
•  Ali gremo po našega otroka v vrtec takoj, ko le lahko in obveznosti prestavimo na popoldanski čas, ko pride partner domov?
• Zagotovimo otrokom veliko počitka in rutinski odhod v posteljo?
• Mu zagotovimo vsaj 10 ur spanja?

Dokazano je, da otroci pogosto zbolijo ravno zaradi preutrujenosti. Rutina, topel objem ali zgolj bližina ljubljenih daje otroku občutek varnosti.

Ko si odgovorimo na zgornja vprašanja in zaupamo strokovnemu osebju, ki je vsak dan več z otrokom kot mi, starši, bo vse gladko steklo. Pogovarjajte se z vzgojiteljico o vseh tegobah, tudi o vaših občutkih. Razumele vas bodo, saj smo si starši v tem obdobju, ko prvič oddajamo otroke »tuji« osebi, zelo podobni. Tako boste zadovoljni vi in vaši otroci!