Odraslim ljudem nam je povsem logično, da če nas
zebe, se oblečemo in če nam je vroče, da se slečemo ter gremo v
senco. Pri dojenčkih in otrocih je seveda drugače.
Dojenčki
svoje počutje izražajo z jokom. Vsi dojenčki so občutljivi na
temperaturne spremembe v okolju, zato se moramo zavedati njihovih
potreb. Pomembno je, da poznamo območje »nevtralne temperature«,
pri kateri lahko dojenček ohranja telesno temperaturo brez večjih
naporov. Dojenčki se hitro prilagajajo okolju, zato že v nekaj dneh
po rojstvu, če so primerno oblečeni, dobro prenašajo temperaturne
spremembe. Za golega novorojenčka je ta dokaj visoka, in sicer 32
stopinj Celzija. Takoj ko ga oblečemo, pa je zanj primerna
temperatura okrog 24 stopinj. Že v nekaj tednih po rojstvu pa se
dojenčku izboljša sposobnost uravnavanja telesne temperature. Dobro
oblečen dojenček je povsem zadovoljen pri 21 stopinjah Celzija.
Vsak
donošen novorojenček ima tudi posebno »orožje« za vzdrževanje
telesne temperature; rjava maščoba ob rojstvu predstavlja pet
odstotkov otrokovega telesa, nahaja pa se na hrbtu, ramah in vratu.
Kadar
je dojenčku vroče, si pomaga z nagonom in poskuša odejico z nogo
odstraniti, ne more pa odstraniti oblačil s sebe. Prav tako se še
ne zna premakniti iz toplega v hladnejši prostor. Zato opozarja na
težavo z jokom. Ta pa le še dvigne njegovo telesno temperaturo, saj
zato potrebna energija pospeši presnovo. Če ob tem mati meni, da je
otrok lačen in ga podoji, to ne zmanjša njegovih težav. Pri
odraslih topli napitek sproži potenje, ki pomaga ohladiti telo, pri
otrocih v prvih dveh letih pa ne. Njihove lojnice so še slabo
razvite. Poleg tega pa so dojenčki dobro preskrbljeni s plastjo
maščobe, ki pomaga preprečevati ohlajanje in izgubo toplote. To pa
je lahko pri pregrevanju tudi slabo.
Tudi
mraz in hladno okolje sta za dojenčka izziv. Otrok, ki je podhlajen,
še ne zazna, da je z njim nekaj narobe. Med spanjem njegov
metabolizem zelo počasi reagira celo na znatnejši padec telesne
temperature. Da ga zebe, začuti šele, ko se zbudi in to oznani z
glasnim jokom. Ko se starši zavejo, da je nekaj narobe, je lahko
dojenček že precej premražen. Dodatno oviro predstavlja tudi
dejstvo, da dojenčki še niso sposobni drgetati, kar odraslim
dviguje temperaturo, kadar je mraz.
Zato
je še kako pomembno, da se na dojenčkov jok odzovemo, saj nam lahko
sporoča, da mu je vroče ali da ga zebe. Njegovo temperaturno stanje
telesa preverjamo vedno tako, da ga potipamo v predelu prsnega koša
in ne za okončine.
Vir:
Lenasi,
Helena (2014). Telesna dejavnost in termoregulacija.
Mag.
Marija Zaletel. VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE
Bibaleze.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar