Tako zelo smo hiteli, hrepeneli za več časa,
bili utrujeni in se pogosto pritoževali, da je tempo prehiter!
Pa je prišel
čas, ko se je vse ustavilo. Prisiljeni smo se umiriti in biti doma.
Vsak po svoje občutimo to veliko spremembo. Večina nas se sooča s
situacijo, ki je nismo še nikoli izkusili.
Ne štejem več
koliko dni je že od kar smo doma, omejeni od gibanja in druženja.
Pogrešam vrvež
dojenčkov, nasmejane mamice in njihov prijeten klepet, smeh ter
prijazne pozdrave. Kako ste? Pri nas je takole
Smo zelo aktivna
družina in ob vikendih zelo radi odidemo v hribe, na smučanje in na
druge aktivnosti v naravo. V »normalnih« razmerah sva oba s
partnerjem zaradi službe med tednom zelo zasedena, zato si za
vikend, če se le da, vzameva čas za družino. Med tednom se lepo
usklajujemo z obveznostmi, ki jih ima vsak od nas, da vse aktivnosti
speljemo čim bolj gladko v nekem ustaljenem tempu. Zelo hvaležna
sva za to, da smo zdravi in imamo možnost hoditi po izletih, si
privoščiti počitnice in omogočiti otrokom interesne dejavnosti.
Tako velike načrte smo imeli za letošnje prvomajske počitnice in
sploh za poletne... Čez noč se je tudi za nas vse ustavilo.
Koronavirus je ustavil svet.
Oba otroka sta
šolo obvezna. Vsak dan je potrebno delati z njima, jima pripraviti
tehnologijo, da lahko opravljata šolske obveznosti na daljavo. Sin,
ki obiskuje 2. razred potrebuje pogosto nekoga, da ga posluša ob
branju in da ga preverja ali nalogo uredu opravi. Ob tem je potrebno
skuhati kosilo, saj ko naredita vse za šolo sta sestradana .
Mož pravi, da imamo več smeti, ker smo vsi doma.
Seveda da jih imamo, ko mala dva hrčka neprestano jesta .
Zdi se mi, da samo še kuham.
Oba poskušava
usklajevati službene in šolske obveznosti. Kar pa je včasih zelo
težko. Priznam, da je v težkih trenutkih včasih moje zatočišče
tudi kopalnica, v katero grem po par globokih vdihov in po svojih 5
minut
Ob
vsem tem pa nam je zelo lepo. Smo skupaj. Prisililo nas je, da smo se
še bolj naučili spoštovati naravo, čas in zdravje. Imamo ustaljen
ritem in red, ki se ga držimo. Dopoldan namenimo obveznostim potem
pojemo kosilo, popoldan pa namenjamo druženju in zabavi. Igramo
košarko (ja, vem velik privilegij je imeti vrt v trenutni
situaciji), telovadimo na vrtu in se igramo skrivalnice. Prav
pootročila sva se z njima in priklicala na plano tiste igre, katere
sva se igrala v njunih letih. Se spomite igre Zemljo krast, Kdo se
boji črnega moža, gumintvist,.. Veliko se pogovarjamo, se smejimo
in skupaj pogledamo dokumentarno oddajo ali film. Pred spanje pa že
kar tradicionalno odigramo družabno igro Človek ne jezi se, ob
kateri se noro zabavamo in zaspimo srečni in ne jezni
Lepo nam je.
Ni komentarjev:
Objavite komentar