Rodil se je dojenček, ob tem pa nepopisna
sreča, veselje in radost v družini. Mamica okreva po porodu, hranjenje je
steklo brez težav. Dojenček je že več časa buden, zvedav in željan novih in
novih doživetij.
Za gibanje je popolnoma odvisen od tistega, ki
ga neguje. Starši ob tem nimajo zadostnega znanja. Prepuščeni so sami sebi. Tu
se že lahko pojavijo prve težave v razvoju dojenčka.
Z vsakodnevnim pravilnim ravnanjem z dojenčkom
gradimo telesno shemo otroka, na ta način mu pomagamo osvajati potrebne gibalne
vzorce, ki jih bo uporabljal za funkcionalno gibanje vse življenje.
Starši, s pravilnim ravnanjem z dojenčkom,
vsakodnevno usmerjajo kvaliteto gibanja in se tako lahko izognejo večini
gibalnih težav, ki pestijo dojenčke (bolj okorno gibanje, zategovanje glave
nazaj, otrok se ne obrača na bok, trebuh, ne plazi ali ne sedi).
Razvoj otroka poteka raznoliko in odstopanj od
normale je veliko. Da pa odstopanja ne pripeljejo do resnejših gibalnih težav
kasneje v življenju, je bistveno pravilno ravnanje z njim že v najzgodnejšem
življenjskem obdobju.
V Pedosani opažamo, da večina mamic, ki
pridejo k nam na gibalne urice, ne znajo niti osnovnih prijemov za dober
gibalni razvoj. Saj mamica, ki rodi zdravega in polno donošenega dojenčka ne
dobi zadostnega znanja ob porodu. Kaj ni to osnova, saj se abeceda razvoja
dojenčkov prav s tem začne?
Starši, ki obiskujejo
naše urice so navdušeni nad naučenim in pogosto razočarani, ker jih nihče od
stroke ni naučil vsaj osnov. Verjamemo, da bi bile razvojne ambulante pol manj
zasedene, če bi se dalo več poudarka na preventivno zdravstvo. Zelo pogosto smo
ravno mi tisti, ki opazimo nepravilnosti v razvoju dojenčkov in mi napotimo
starše k pediatrom.
Kdo je potem kriv, ko gre kaj narobe?
Ni komentarjev:
Objavite komentar