Gibanje je eno najpomembnejših
področij v otrokovem razvoju.
Če otrok to potrebo, poleg ostalih, uspešno zadovoljuje, je vesel in
zadovoljen ter se razvija v celovito osebnost. Poleg ohranjanja in krepitve zdravja
vpliva gibanje na vsa področja razvoja otroka: telesni, spoznavni, čustveni, socialni razvoj, razvoj
govora, osebnosti in intelektualni.
Razvija se 6 gibalnih sposobnosti: moč,
gibljivost, koordinacija, hitrost, ravnotežje, preciznost.
Posebno pozornost je potrebno nameniti
razvoju koordinacije gibanja, gibljivosti in mišični
vzdržljivosti ter aerobni
zmogljivosti.
Gibanje vpliva na zbranost, hitrost
odzivanja, nadzor nad samim seboj, zavedanje lastnega telesa,
zavedanje samega sebe v prostoru,
oblikovanje lastne identitete, samospoštovanje, samozavest.
Krepijo se pozitivni odnosi med
vrstniki, v družini, otrok občuti veselje, zadovoljstvo in
sproščeno
življenje otroka.
Razvoj govora
- Govorni in gibalni razvoj tečeta vzporedno, vendar najprej gibalni.
- Z gibanjem se povečuje zavedanje lastnega telesa, zaradi te sposobnosti se otroku povečajo kinestetični občutki v mišicah in gibalni spomin, ki je opora govornemu spominu.
- Določeni gibi so tudi v pomoč pri nastajanju in artikulaciji glasov.
- Neposredna povezava med centri za govor in fino motoriko.
Spodbujanje razvoja učnih potencialov
- Gibalna dejavnost je v izraziti interakciji s kognitivnimi sposobnostmi.
- Gibanje spodbuja razvoj sinaps.
Razvoj sinaps:
- do 7 leta – 75% sinaps
- do 12 leta 95% sinaps
- do 24 leta 98% sinaps
- do konca življenja 2-3% sinaps, ki se obnavljajo
Obdobje do sedmega leta je
najpomembnejše za stimulacijo možganske aktivnosti in razvoj
sinaps.
Sinapse se vzpostavljajo
med igro in gibanjem. Čim več se otrok v tem obdobju giba, tem
večje število sinaptičnih povezav bo
razvil, kar bo vplivalo na razvoj njegovih kognitivnih sposobnosti
kasneje. Za stimulacijo sinaps so
pomembne vaje gibanja, ravnotežja, rotacije in akomodacije
(prilagajanje očesa).
Pomembno je, da v predšolskem obdobju
te elemente vsakodnevno vnašamo.
Gibanje naj poteka preko igre, ker v igri
otroci uživajo.
Strokovnjaki so ugotovili, da vsega,
kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, kasneje ne more več v
celoti nadoknaditi (Videmšek, Strah in
Stančevič, 2001; v knjigi Igrajmo se skupaj).
Pozorni moramo biti na otrokova
občutljiva obdobja. V določenem obdobju se pojavi vrhunec
razvoja. Pomembno je, da tega ne
zamudimo.
Vpliv staršev na gibalni razvoj otroka
Za predšolskega otroka je pomembna
dejavnost skupaj s starši. Le ta je za otroka pomembna z
različnih vidikov:
- Otrok se ob starših počuti varnega, z veseljem sodeluje, uspešno izvaja tudi naloge, ki jih brez pomoči ne bi mogel.
- Tekmuje sam s sabo, ponosen je na svoje razvijajoče se sposobnosti in gibalno znanje.
- Postopoma postaja bolj spreten, močan hiter, vzdržljiv, vedno več gibalnih nalog opravi samostojno (starši pa mu po potrebi pomagajo).
- Otrok se postopoma nauči zaznati svoj napredek in ga doživi kot uspeh ne glede na dosežke vrstnikov.
Gibalne/športne dejavnosti skupaj s
starši imajo številne pozitivne učinke:
- Otroci lahko izvajajo gibanja, ki so zahtevnejša in potrebujejo večjo varnost.
- Mnoge dejavnosti lahko starši izvajajo skupaj z otrokom, kar pomeni tudi za starše aktivno sprostitev.
- Starši med dejavnostjo vzpostavijo z otrokom pristen kontakt.
- Čas, ki ga starši preživijo skupaj z otrokom je prijetno, veselo doživetje, poglablja se čustvena povezanost med njima.
- Starši začnejo zavestno spremljati gibalni razvoj svojega otroka.
V družinah, kjer so vsi člani športno
dejavni, so pri otrocih bolj opazne sposobnosti, kot so vztrajnost,
discipliniranost, natančnost zaupanje
v samega sebe, strpnost, potrpežljivost, zdrava tekmovalnost
ter spoznanje, da se je potrebno
potruditi, če hočemo doseči cilj.
Primeri pomembnih gibalnih
dejavnosti
Vrtenje
vrti se sam otrok, vrtita se skupaj dva
otroka ali z enim staršem, valičkanje oz. kotaličkanje, gugalnica – krožnik
Ravnotežje
Hoja po robniku, vejah, deblu, hoja po
črti, hoja s knjigo na glavi, stoja na eni nogi miže…
Plezanje po drevesu, igralih, plezalni
steni
Akomodacija
Vse igre z žogo, balonom, metanje
kamenčkov, odbijanje žogice na vrvici z loparjem, igra s frnikulami
Fina motorika
Navijanje matice na vijak, obešanje
perila s ščipalkami, delo s kapalko, pinceto, natikanje kroglic na
vrvico, razvrščanje kamenčkov in
drugih drobnih stvari , …
Grafomotorika
Risanje v koruzni zdrob na pladnju,
risanje s palčko ali brez v pesek, sneg
Vse stare igre
Gumitvist, zemljo krast,
skrivanje, lovljenje, ristanc
V naravi je ogromno možnosti,
izkoristite jih. Naloga staršev pa je, da poskrbimo za varnost
otrok.
Otroci imajo ideje, treba je samo
opazovati in jih spodbujati.
Janja
Ni komentarjev:
Objavite komentar