Odraslim ljudem nam je povsem logično, da če nas
zebe, se oblečemo in če nam je vroče, da se slečemo ter gremo v
senco. Pri dojenčkih in otrocih je seveda drugače.
Dojenčki
svoje počutje izražajo z jokom. Vsi dojenčki so občutljivi na
temperaturne spremembe v okolju, zato se moramo zavedati njihovih
potreb. Pomembno je, da poznamo območje »nevtralne temperature«,
pri kateri lahko dojenček ohranja telesno temperaturo brez večjih
naporov. Dojenčki se hitro prilagajajo okolju, zato že v nekaj dneh
po rojstvu, če so primerno oblečeni, dobro prenašajo temperaturne
spremembe. Za golega novorojenčka je ta dokaj visoka, in sicer 32
stopinj Celzija. Takoj ko ga oblečemo, pa je zanj primerna
temperatura okrog 24 stopinj. Že v nekaj tednih po rojstvu pa se
dojenčku izboljša sposobnost uravnavanja telesne temperature. Dobro
oblečen dojenček je povsem zadovoljen pri 21 stopinjah Celzija.
Vsak
donošen novorojenček ima tudi posebno »orožje« za vzdrževanje
telesne temperature; rjava maščoba ob rojstvu predstavlja pet
odstotkov otrokovega telesa, nahaja pa se na hrbtu, ramah in vratu.
Kadar
je dojenčku vroče, si pomaga z nagonom in poskuša odejico z nogo
odstraniti, ne more pa odstraniti oblačil s sebe. Prav tako se še
ne zna premakniti iz toplega v hladnejši prostor. Zato opozarja na
težavo z jokom. Ta pa le še dvigne njegovo telesno temperaturo, saj
zato potrebna energija pospeši presnovo. Če ob tem mati meni, da je
otrok lačen in ga podoji, to ne zmanjša njegovih težav. Pri
odraslih topli napitek sproži potenje, ki pomaga ohladiti telo, pri
otrocih v prvih dveh letih pa ne. Njihove lojnice so še slabo
razvite. Poleg tega pa so dojenčki dobro preskrbljeni s plastjo
maščobe, ki pomaga preprečevati ohlajanje in izgubo toplote. To pa
je lahko pri pregrevanju tudi slabo.
Tudi
mraz in hladno okolje sta za dojenčka izziv. Otrok, ki je podhlajen,
še ne zazna, da je z njim nekaj narobe. Med spanjem njegov
metabolizem zelo počasi reagira celo na znatnejši padec telesne
temperature. Da ga zebe, začuti šele, ko se zbudi in to oznani z
glasnim jokom. Ko se starši zavejo, da je nekaj narobe, je lahko
dojenček že precej premražen. Dodatno oviro predstavlja tudi
dejstvo, da dojenčki še niso sposobni drgetati, kar odraslim
dviguje temperaturo, kadar je mraz.
Zato
je še kako pomembno, da se na dojenčkov jok odzovemo, saj nam lahko
sporoča, da mu je vroče ali da ga zebe. Njegovo temperaturno stanje
telesa preverjamo vedno tako, da ga potipamo v predelu prsnega koša
in ne za okončine.
KOLIKO
NAJ OBLEČEM DOJENČKA..
…
je pogosto vprašanje tudi v tem letnem času.
Pregrevanje je za dojenčkove možgane veliko slabše kot
podhlajenost. V toplih mesecih bodite pozorni, da ga ne oblečete
preveč. Že pri 15 stopinjah Celzija dojenček kape več ne
potrebuje, pri 20 stopinjah Celzija naj bo oblečen zgolj v eno plast
oblačil, po možnosti brez nogavičk. V še toplejšem vremenu pa mu
lahko slečete tudi spodnji del oblačil. V kolikor se je dojenček
prepotil in ga izpostavite vetru, je nujno zamenjati mokra oblačila
s suhimi in mu za kratek čas nadeti tanko (po možnosti bombažno)
kapo oz. mu glavo posušiti v brezvetrju.
Ker
se v toplem vremenu dojenčki hitro pregrevajo, bodite pozorni, da
tudi dovolj pijejo (običajno zadostuje materino mleko oz. adaptirano
mleko, nekateri se mu odločijo dodajati prekuhano vodo ali čaj).
Posebej
vas opozarjamo, da ga ne oblečete preveč, ko je v lupinici ali
vozičku – predvsem v košari, kajti tam je pred sapicami popolnoma
zaščiten in kot v »komori« v še toplejšem ozračju. Ne
zakrivajte mu prostega prostora na zgornjem delu košare s tetra
plenicami in podobnim, saj tako onemogočite, da bi zrak vsaj malo
krožil in ga hladil. Boljša alternativa temu (kot zaščita pred
soncem) so senčniki, ki jih pritrdite na zgornji del košare.
Ko
se namenite iti na pot z avtom in dojenčkom, prižgite klimo (sprva
z odprtimi okni, nato jih zaprite), da se avto shladi na primerno
temperaturo (naj ne bo prenizka, da ni prevelikega preskoka iz
temperature zunaj) in šele nato odnesite vanj dojenčka v lupinici.
Glede
oblačenja naj tako poleti kot pozimi velja: manj je več! Raje ga
oblecite manj in pokrijte z več tankimi plastmi. Ko se ozračje
segreva, odlagate plast za plastjo in mu tako omogočite udobje in
primerno temperaturo ter dobro termoregulacijo, ki je popotnica za
celo življenje.
KAKO
ZAŠČITITI OTROKA PRED SONCEM?
Sončni
dnevi kličejo ven v naravo. Ker je sonce poleti zelo močno, se
starši pogosto sprašujete, kako pred njim zaščititi občutljivo
otroško kožo. Glede zaščite otroške kože pred soncem menimo:
-
Kadar je naša senca krajša od našega telesa, je čas, da se
premaknemo v senco.
-
Najboljša zaščita pred soncem je izogibanje soncu med 10.00 in
17.00 uro v poletnih mesecih.
Seveda
to ne pomeni, da med tem časom nikoli ne pojdite ven.
-
Zaščitite otroka s pokrivali (širokokrajnim klobukom ali čepico
s ščitnikom) in svetlimi, gosto tkanimi oblačili z dolgimi rokavi.
Oblačila
naj bodo širša, da niso oprijeta po telesu (bodiji raje ne).
-
Pred 6. mesecem starosti ne nanašajte sončne kreme.
Nikakor
pa to NE pomeni, da lahko, ko boste nanašali kremo na otroško kožo,
podaljšate izpostavljanje soncu. Uporabljajte zaščitno kremo z
visokim zaščitnim faktorjem (a ne več kot 30, sicer vsebuje preveč
kemičnih substanc, ki bi utegnila škoditi nežni otroški koži),
ki blokira UVA in UVB žarke.
-
Pazite na odboj sončnih žarkov od peska in vode.
-
Sonce nas lahko opeče tudi v senci.
Nekateri
starši pretiravajo z izpostavljanjem sončnim žarkom in pogosto
opazimo, da so z otroci v najmočnejši vročini zunaj. Tudi če je
otroška koža že lepo porjavela, še ne pomeni, da jih ne more
opeči. Temnenje oziroma obarvanost kože zaradi sonca namreč
ni reakcija kože na nekaj prijetnega, temveč je znak, da je bila
koža že poškodovana in so se v njej sprožili določeni obrambni
mehanizmi.
Starši,
zavedamo se, da vas skrbi, da bi občutljivo kožo vašega malčka
opeklo. Pa vendar vaš otrok potrebuje sonce. S tem pridobiva zelo
pomemben vitamin D. Ne mažite otroške kože, kadar res ni potrebno.
Jutranji krajši sprehod po soncu lahko opravite z lahkimi oblačili
in klobučkom. Bo tako bolje za vas, kot tudi za vašega dojenčka.
Viri:
Lenasi,
Helena (2014). Telesna dejavnost in termoregulacija.
Mag.
Marija Zaletel. VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE
Bibaleze.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar