Potreba po
gibanju in igri je temeljna otrokova potreba. Ob gibanju se otrok uči, sprosti,
sooča z izzivi in se preizkuša.
Časi se spreminjajo
in proste igre v naravi je čedalje manj. Kje so tisti časi, ko smo se z
vrstniki podili okrog, se skrivali, se igrali »ravbarje in žandarje«, plezali
po drevesih,... Žal naši otroci skorajda nimajo te možnosti. Zato moramo starši
poskrbeti za ciljno usmerjene gibalne spodbude glede na starost otroka.
Večina otrok
uživa v gibanju, in se z veseljem vključuje v spontane in vodene športne
dejavnosti, če jim le-to omogočimo oziroma jih pri tem vzpodbujamo. Zavedamo
se, da današnji tempo življenja omejuje športno udejstvovanje staršev skupaj z
otroki. Po službi ostane premalo časa za aktivno preživljanje prostega časa. Pa
kljub vsemu se vse da, če se le organiziramo. Vaš čas, ki ga boste namenili
otroku za ciljno usmerjeno telovadbo, bo vplival na njegov gibalni razvoj za
celo življenje. Pri otroku, ki se bo redno in dovolj gibal, bo to pozitivno
vplivalo na razvoj motoričnih sposobnosti (hoja, tek, skakanje, poskakovanje,
preskakovanje, plezanje, metanje) ter na razvoj finomotoričnih sposobnosti, ki
jih otrok potrebuje za pisanje in risanje. Če bo otrok obvladal svoje telo, če
bo s podobo svojega telesa zadovoljen, bo to pozitivno vplivalo na njegovo
samostojnost, samozavest in tudi na njegovo samopodobo. Otrok, ki bo precej
gibalno dejaven, se bo prek tega tudi naučil, da so za doseganje uspeha
potrebni odločnost, disciplina in odrekanje. Telesna oziroma gibalna dejavnost
pozitivno vpliva tudi na razvoj kognitivnih sposobnosti. Kot so pokazale
raziskave, si otroci, ki so gibalno zelo dejavni, prej in lažje zapomnijo novo
snov, lažje sledijo pouku v šoli in imajo boljšo sposobnost koncentracije.
Dejstva, ki potrjujejo kako starši dobro vplivate
na gibalni razvoj svojih otrok:
- Otroci
športno aktivnih mater so 2-krat bolj aktivni od tistih otrok, ki imajo športno
neaktivne matere. Vpliv očetov pa je na otroke še večji. Otroci aktivnih očetov
so 3,5-krat bolj aktivni od otrok, ki imajo športno neaktivne očete. Otroci, ki
imajo oba starša aktivna, so daleč najbolj aktivni (tudi do 6-krat bolj od
otrok s športno neaktivnimi starši).
- Ukvarjanje
s športom prinaša v družino veliko pozitivnih učinkov. Otroci pridobijo
naslednje
sposobnosti: vztrajnost, discipliniranost, natančnost, samozaupanje,
strpnost, potrpeţljivost,
- Starši
imate zelo velik vpliv na gibalni razvoj otroka. Za predšolskega otroka je
pomembna dejavnost skupaj s starši.
- Otrok
se ob starših počuti varnega, z veseljem sodeluje, uspešno izvaja tudi naloge,
ki jih
brez pomoči ne bi mogel.
- Otrok
tekmuje sam s sabo, ponosen je na svoje razvijajoče se sposobnosti in gibalno
znanje.
- Postopoma
postaja bolj spreten, močan hiter, vzdržljiv, vedno več gibalnih nalog opravi
samostojno (starši pa mu po potrebi pomagate).
- Otrok
se postopoma nauči zaznati svoj napredek in ga doživi kot uspeh ne glede na dosežke
vrstnikov.
- Otroci lahko izvajajo gibanja, ki so
zahtevnejša in potrebujejo večjo varnost.
- Mnoge dejavnosti lahko starši izvajajo skupaj
z otrokom, kar pomeni tudi za starše aktivno sprostitev.
- Starši
med dejavnostjo vzpostavijo z otrokom pristen kontakt.
- Čas,
ki ga starši preživijo skupaj z otrokom je prijetno, veselo doživetje,
poglablja se čustvena povezanost med njima
- Starši
začnejo zavestno spremljati gibalni razvoj svojega otroka
- V družinah, kjer so vsi člani športno dejavni, so pri otrocih bolj opazne sposobnosti,
kot so vztrajnost, discipliniranost, natančnost zaupanje v samega sebe,
strpnost, potrpežljivost, zdrava tekmovalnost ter spoznanje, da se je potrebno
potruditi, če hočemo doseči cilj.
Zavedamo se, da
je težko uskaladiti s hitrim tempom življenja, službo in drugimi obveznostmi in
se ob tem posvetiti še kvalitetnemu preživljanju časa z vašimi otroci. Pa kljub
vsemu vas poskušamo nagovoriti k temu, da ne zamahnete z roko, in rečete: »Saj
smo tudi mi zrastli brez tovrstnih spodbud«. Mogoče ste vi imeli možnost
izkoriščanja potenciala s plezanjem po drevesih in tekanjem po travnikih, kar
marsikateremu otroku danes ni omogočeno. To obdobje je kratko a zelo pomembno
za celo življenje!
Literatura:
-
Lesjak
Skrt, B. (2008): Glasovi v gibanju in igri – Igrice za razvijanje glasov,
ozvenjanje in slušno razlikovanje. Ljubljana: BRAVO – društvo za pomoč otrokom
in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.
-
Rajović,
R. (2013): Mensa – NTC sistem učenja – IQ otroka – skrb staršev. Ljubljana:
Mensa Slovenija.
-
Videmšek,
M., Stančevič, B. (2011): Ulovimo prosti čas: Gibalna igra na prostem za otroka
in starša. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
-
Videmšek,
M., Strah, N., Stančevič, B. (2001): Igrajmo se skupaj. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
-
Videmšek,
M., Berdajs, P., Karpljuk, D. (2003): Mali športnik. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
-
Videmšek,
M., Strah, N., Stančevič, B. (2001): Igrajmo se skupaj. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport
-
IVZ
-
Videmšek
in Pišot. ( 2007)
