torek, 14. april 2020

Življenje v karanteni...


Tako zelo smo hiteli, hrepeneli za več časa, bili utrujeni in se pogosto pritoževali, da je tempo prehiter!
Pa je prišel čas, ko se je vse ustavilo. Prisiljeni smo se umiriti in biti doma. Vsak po svoje občutimo to veliko spremembo. Večina nas se sooča s situacijo, ki je nismo še nikoli izkusili.
Ne štejem več koliko dni je že od kar smo doma, omejeni od gibanja in druženja.
Pogrešam vrvež dojenčkov, nasmejane mamice in njihov prijeten klepet, smeh ter prijazne pozdrave. Kako ste? Pri nas je takole
Smo zelo aktivna družina in ob vikendih zelo radi odidemo v hribe, na smučanje in na druge aktivnosti v naravo. V »normalnih« razmerah sva oba s partnerjem zaradi službe med tednom zelo zasedena, zato si za vikend, če se le da, vzameva čas za družino. Med tednom se lepo usklajujemo z obveznostmi, ki jih ima vsak od nas, da vse aktivnosti speljemo čim bolj gladko v nekem ustaljenem tempu. Zelo hvaležna sva za to, da smo zdravi in imamo možnost hoditi po izletih, si privoščiti počitnice in omogočiti otrokom interesne dejavnosti. Tako velike načrte smo imeli za letošnje prvomajske počitnice in sploh za poletne... Čez noč se je tudi za nas vse ustavilo. Koronavirus je ustavil svet.
Oba otroka sta šolo obvezna. Vsak dan je potrebno delati z njima, jima pripraviti tehnologijo, da lahko opravljata šolske obveznosti na daljavo. Sin, ki obiskuje 2. razred potrebuje pogosto nekoga, da ga posluša ob branju in da ga preverja ali nalogo uredu opravi. Ob tem je potrebno skuhati kosilo, saj ko naredita vse za šolo sta sestradana . Mož pravi, da imamo več smeti, ker smo vsi doma. Seveda da jih imamo, ko mala dva hrčka neprestano jesta . Zdi se mi, da samo še kuham.
Oba poskušava usklajevati službene in šolske obveznosti. Kar pa je včasih zelo težko. Priznam, da je v težkih trenutkih včasih moje zatočišče tudi kopalnica, v katero grem po par globokih vdihov in po svojih 5 minut
Ob vsem tem pa nam je zelo lepo. Smo skupaj. Prisililo nas je, da smo se še bolj naučili spoštovati naravo, čas in zdravje. Imamo ustaljen ritem in red, ki se ga držimo. Dopoldan namenimo obveznostim potem pojemo kosilo, popoldan pa namenjamo druženju in zabavi. Igramo košarko (ja, vem velik privilegij je imeti vrt v trenutni situaciji), telovadimo na vrtu in se igramo skrivalnice. Prav pootročila sva se z njima in priklicala na plano tiste igre, katere sva se igrala v njunih letih. Se spomite igre Zemljo krast, Kdo se boji črnega moža, gumintvist,.. Veliko se pogovarjamo, se smejimo in skupaj pogledamo dokumentarno oddajo ali film. Pred spanje pa že kar tradicionalno odigramo družabno igro Človek ne jezi se, ob kateri se noro zabavamo in zaspimo srečni in ne jezni
Lepo nam je.

Ni komentarjev:

Objava komentarja