RAZLIKE MED SOROJENCI

Starši z dvema ali več otroci, ali se kdaj sprašujete, zakaj so si vaši otroci med seboj tako zelo različni? Saj so vendar iz istega »legla«! Jih vzgajate enako? Pri enemu nekaj deluje, a pri drugem ravno nasprotno? V določenih pogledih so si tako zelo podobni, v drugih popolnoma različni.

Raziskave strokovnjakov o razlikah v vedenju sorojencev omenjajo različne teorije. Vas zanimajo?

Köning (1996) pravi, da naj bi se prvorojenci bolj trudili doseči svoje cilje, da se vedejo nedvoumneje in premočrtneje ter si bolj prizadevajo za uspeh in uveljavitev kot pozneje rojeni otroci. Zaradi tega naj bi bili po storilnosti daleč na prvem mestu. Andolškova (1995) še dodaja, da so starši strožji do prvorojencev in od njih več pričakujejo, zaradi česar postanejo bolj perfekcionistični ter pogosto zrastejo z občutkom, da so drugi odvisni od njih in da ne smejo izneveriti njihovega zaupanja. Starši jih tudi bolj nagrajujejo za odraslo, resno vedenje, zaradi česar naj bi bili bolj orientirani k odraslim in se v družbi z njimi ali starejšimi otroki od sebe počutijo udobneje (Andolšek, 1995; Köning, 1996;).

Tiste bolj negativne lastnosti prvorojencev, ki naj bi bile izražene bolj kot pri sorojencih, pa naj bi bile ljubosumnost, maščevalnost, anksioznost, nevrotičnost in večja boječnost. Slabše tudi prenesejo poraz in težje priznajo svoje napake kot pozneje rojeni otroci (Groocock, 1997; Epstein, 1997).

Pozneje rojeni otroci naj bi bili po drugi strani bolj odprti in dojemljivi za nove izkušnje, bolj drzni, uporniški in pustolovski, ker si upajo več tvegati. So tudi bolj neodvisni, samostojni in nekonvencionalni (Sulloway, 1996). Razlogi za to naj bi bili v njihovem temeljnem položaju, ki se trudi vzpostavljati svojo samostojnost in enkratnost v družini (Gostečnik, 1999; Köning,1996). Tako lahko na videz delujejo kot neodgovorni, trmasti in uporniški, a so hkrati izrazito spontani, živahni in ustvarjalni. Stvari jemljejo manj resno kot prvorojenci, so bolj odprti, liberalni in veseli ter bolj sodelujoči, altruistični in empatični (Sprey, 1998; Sulloway, 1996). So tudi bolj družabni (Beck Beck, Burnet in Vosper, 2006), lažje vzpostavljajo socialne stike in so socialno kompetentnejši, kar je skladno z ugotovitvami Andolškove (1995), da so drugorojenci bolj usmerjeni v zunanji svet, kjer se uveljavljajo v skupini vrstnikov prej, kot je to običajno za druge otroke iste starosti.

Se strinjate z navedenim? Ste kje tu prepoznali svoje otroke? Mogoče sebe, vašega brata ali sestro?

Ne pozabite, da je vsak vaš otrok individuum in da ga v nobenem pogledu ne smete primerjati z drugim. Je najboljši in edinstven tak kot je!