sobota, 15. junij 2019

PRILAGAJANJE DOJENČKA TEMPERATURNIM SPREMEMBAM


Odraslim ljudem nam je povsem logično, da če nas zebe, se oblečemo in če nam je vroče, da se slečemo ter gremo v senco. Pri dojenčkih in otrocih je seveda drugače.
Dojenčki svoje počutje izražajo z jokom. Vsi dojenčki so občutljivi na temperaturne spremembe v okolju, zato se moramo zavedati njihovih potreb. Pomembno je, da poznamo območje »nevtralne temperature«, pri kateri lahko dojenček ohranja telesno temperaturo brez večjih naporov. Dojenčki se hitro prilagajajo okolju, zato že v nekaj dneh po rojstvu, če so primerno oblečeni, dobro prenašajo temperaturne spremembe. Za golega novorojenčka je ta dokaj visoka, in sicer 32 stopinj Celzija. Takoj ko ga oblečemo, pa je zanj primerna temperatura okrog 24 stopinj. Že v nekaj tednih po rojstvu pa se dojenčku izboljša sposobnost uravnavanja telesne temperature. Dobro oblečen dojenček je povsem zadovoljen pri 21 stopinjah Celzija.
Vsak donošen novorojenček ima tudi posebno »orožje« za vzdrževanje telesne temperature; rjava maščoba ob rojstvu predstavlja pet odstotkov otrokovega telesa, nahaja pa se na hrbtu, ramah in vratu.
Kadar je dojenčku vroče, si pomaga z nagonom in poskuša odejico z nogo odstraniti, ne more pa odstraniti oblačil s sebe. Prav tako se še ne zna premakniti iz toplega v hladnejši prostor. Zato opozarja na težavo z jokom. Ta pa le še dvigne njegovo telesno temperaturo, saj zato potrebna energija pospeši presnovo. Če ob tem mati meni, da je otrok lačen in ga podoji, to ne zmanjša njegovih težav. Pri odraslih topli napitek sproži potenje, ki pomaga ohladiti telo, pri otrocih v prvih dveh letih pa ne. Njihove lojnice so še slabo razvite. Poleg tega pa so dojenčki dobro preskrbljeni s plastjo maščobe, ki pomaga preprečevati ohlajanje in izgubo toplote. To pa je lahko pri pregrevanju tudi slabo.
Tudi mraz in hladno okolje sta za dojenčka izziv. Otrok, ki je podhlajen, še ne zazna, da je z njim nekaj narobe. Med spanjem njegov metabolizem zelo počasi reagira celo na znatnejši padec telesne temperature. Da ga zebe, začuti šele, ko se zbudi in to oznani z glasnim jokom. Ko se starši zavejo, da je nekaj narobe, je lahko dojenček že precej premražen. Dodatno oviro predstavlja tudi dejstvo, da dojenčki še niso sposobni drgetati, kar odraslim dviguje temperaturo, kadar je mraz.
Zato je še kako pomembno, da se na dojenčkov jok odzovemo, saj nam lahko sporoča, da mu je vroče ali da ga zebe. Njegovo temperaturno stanje telesa preverjamo vedno tako, da ga potipamo v predelu prsnega koša in ne za okončine.
KOLIKO NAJ OBLEČEM DOJENČKA..
je pogosto vprašanje tudi v tem letnem času. Pregrevanje je za dojenčkove možgane veliko slabše kot podhlajenost. V toplih mesecih bodite pozorni, da ga ne oblečete preveč. Že pri 15 stopinjah Celzija dojenček kape več ne potrebuje, pri 20 stopinjah Celzija naj bo oblečen zgolj v eno plast oblačil, po možnosti brez nogavičk. V še toplejšem vremenu pa mu lahko slečete tudi spodnji del oblačil. V kolikor se je dojenček prepotil in ga izpostavite vetru, je nujno zamenjati mokra oblačila s suhimi in mu za kratek čas nadeti tanko (po možnosti bombažno) kapo oz. mu glavo posušiti v brezvetrju.
Ker se v toplem vremenu dojenčki hitro pregrevajo, bodite pozorni, da tudi dovolj pijejo (običajno zadostuje materino mleko oz. adaptirano mleko, nekateri se mu odločijo dodajati prekuhano vodo ali čaj).
Posebej vas opozarjamo, da ga ne oblečete preveč, ko je v lupinici ali vozičku – predvsem v košari, kajti tam je pred sapicami popolnoma zaščiten in kot v »komori« v še toplejšem ozračju. Ne zakrivajte mu prostega prostora na zgornjem delu košare s tetra plenicami in podobnim, saj tako onemogočite, da bi zrak vsaj malo krožil in ga hladil. Boljša alternativa temu (kot zaščita pred soncem) so senčniki, ki jih pritrdite na zgornji del košare.
Ko se namenite iti na pot z avtom in dojenčkom, prižgite klimo (sprva z odprtimi okni, nato jih zaprite), da se avto shladi na primerno temperaturo (naj ne bo prenizka, da ni prevelikega preskoka iz temperature zunaj) in šele nato odnesite vanj dojenčka v lupinici.
Glede oblačenja naj tako poleti kot pozimi velja: manj je več! Raje ga oblecite manj in pokrijte z več tankimi plastmi. Ko se ozračje segreva, odlagate plast za plastjo in mu tako omogočite udobje in primerno temperaturo ter dobro termoregulacijo, ki je popotnica za celo življenje.
KAKO ZAŠČITITI OTROKA PRED SONCEM?
Sončni dnevi kličejo ven v naravo. Ker je sonce poleti zelo močno, se starši pogosto sprašujete, kako pred njim zaščititi občutljivo otroško kožo. Glede zaščite otroške kože pred soncem menimo:
- Kadar je naša senca krajša od našega telesa, je čas, da se premaknemo v senco.
- Najboljša zaščita pred soncem je izogibanje soncu med 10.00 in 17.00 uro v poletnih mesecih.
Seveda to ne pomeni, da med tem časom nikoli ne pojdite ven.
- Zaščitite otroka s pokrivali (širokokrajnim klobukom ali čepico s ščitnikom) in svetlimi, gosto tkanimi oblačili z dolgimi rokavi.
Oblačila naj bodo širša, da niso oprijeta po telesu (bodiji raje ne).
- Pred 6. mesecem starosti ne nanašajte sončne kreme.
Nikakor pa to NE pomeni, da lahko, ko boste nanašali kremo na otroško kožo, podaljšate izpostavljanje soncu. Uporabljajte zaščitno kremo z visokim zaščitnim faktorjem (a ne več kot 30, sicer vsebuje preveč kemičnih substanc, ki bi utegnila škoditi nežni otroški koži), ki blokira UVA in UVB žarke.
- Pazite na odboj sončnih žarkov od peska in vode.
- Sonce nas lahko opeče tudi v senci.
Nekateri starši pretiravajo z izpostavljanjem sončnim žarkom in pogosto opazimo, da so z otroci v najmočnejši vročini zunaj. Tudi če je otroška koža že lepo porjavela, še ne pomeni, da jih ne more opeči. Temnenje oziroma obarvanost kože zaradi sonca namreč ni reakcija kože na nekaj prijetnega, temveč je znak, da je bila koža že poškodovana in so se v njej sprožili določeni obrambni mehanizmi.
Starši, zavedamo se, da vas skrbi, da bi občutljivo kožo vašega malčka opeklo. Pa vendar vaš otrok potrebuje sonce. S tem pridobiva zelo pomemben vitamin D. Ne mažite otroške kože, kadar res ni potrebno. Jutranji krajši sprehod po soncu lahko opravite z lahkimi oblačili in klobučkom. Bo tako bolje za vas, kot tudi za vašega dojenčka.
Viri:
Lenasi, Helena (2014). Telesna dejavnost in termoregulacija.
Mag. Marija Zaletel. VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE
Bibaleze.si

Ni komentarjev:

Objavite komentar