Na podlagi naše
akcije za pomoč socialno šibkim smo v sodelovanju z DM Slovenija v petek
obiskali našo izbranko Klavdijo.
Sneg nas je
pospremil do njenih vhodnih vrat, kjer nas je toplo pozdravil velik črn pes ter
nas skupaj s Klavdijo pospremil v njeno malo najemniško stanovanje. Toplo nas
sprejme, povabi noter in v roke vzame svojega 4,5 mesečnega Liama, ki ji
je polepšal življenje in ji dal voljo, da postane še močnejša in boljša. Liam
ima virozo, je vročičen, a se nam kljub temu večkrat prisrčno nasmehne.
Usedemo se in
Klavdija nam razkrije svojo zgodbo.
Klavdija,
Zasavčanka, hči očeta alkoholika in mame, ki ji ni bilo dosti mar zanjo.
Njihova socialna delavka je raje hodila z očetom piti, kakor da bi njej
verjela, da jo oče tepe. Tako je kmalu začela živela v skrbništvu – pri njeni
stari mami.
Od leta 2009 do
2012 je bila Klavdija na ulici, na drogi, tri zime je preživela zunaj in
životarila. Nato si je zavetje poiskala v varni hiši, in od takrat se korak za
korakom trudi, da bi naredila vse tako, kot je prav. Kmalu je našla najemniško
stanovanje na Viču. Ozdravljena je tam živela, a je bilo predrago, ker ji od
podpore ni prav nič ostalo, zato se je preselila v majhno 18-kvadratno
stanovanje v Gameljne. Tam ji je bilo silno všeč, saj je bila v okolici narava,
potok in bi z veseljem še ostala tam, če bi ji le najemodajalec pustil, da
stanuje tam skupaj z otrokom, ki ga je pričakovala. Zato si je bila primorana
poiskati drug prostor. Vseskozi je tudi prodajala Kralje ulice, a zdaj z
otrokom tega ne more, saj si ne more privoščiti varstva.
Sedaj živi v
pritličju hiše, ob robu mesta, blizu ceste, kjer sicer ni narave, ki si jo tako
zelo želi – predvsem za okolje odraščanja svojega otroka, a mu tako vsaj lahko
nudi topel dom in je s tem zadovoljna. Mesečno prejme 647€, 250€ gre za
najemnino, 100€ za ostale stroške, tako da ji ostane le 280€. S tem se težko
prebija iz meseca v mesec in je hvaležna za skromno pomoč Liamovega očeta. Ja,
Liam ima očeta. Klavdija pravi, da sta – če živita skupaj, žal kot pes in
mačka, kar pa ni dobro za otroka in sta se zato odločila, da živita narazen.
Sicer pa sta zelo dobra prijatelja, se dobro razumeta in se tudi dogovorita vse
na miren in konstruktiven način.
Liamov oče je pred
kratkim dobil službo, kjer po cele dneve dela - razen vikenda, ko pride k njima
in je z Liamom, da lahko Klavdija malo pospravi in kaj postori. Žal pa se je
zelo hitro po začetku dela poškodoval na delovnem mestu, si pri spustu z lestve
zvil roko in zlomil nogo, tako da žal zdaj nekaj časa ne more hoditi k njima na
obiske in pomagati Klavdiji (kar ona razume in ga podpira, naj se najprej
pozdravi, znebi bergel, mavca in nato pride).
Klavdija nam pove,
da ima tudi 13 letno hčerko. Začudeno vprašamo, kje je. S težkim srcem nam
pove, da jo je morala zaradi svoje situacije dati v rejništvo oz. Kasneje v
posvojitev. Kako je prišlo do tega? Sprva njen oče ni
želel priznati očetovstva, ko pa ga je, je vložil tožbo, češ da je otrok zanemarjen,
ter jo dobil. Pri svojih štirih letih je bila hčerka dodeljena svojemu očetu.
Klavdija je po pričevanju staršev hčerkinih sošolcev, da je zanemarjena – na to
po nekem času opozorila CSD, ki je očeta prijavil. Ta jo je prostovoljno
pripeljal na CSD in rekel, da zanjo ne bo več skrbel. Tako so jo pri njenih
sedmih letih dali v rejništvo.
Oče je kmalu
podpisal papirje in dovoljenje za posvojitev, Klavdije ni o tem obvestil ne on,
ne CSD, na katerem je bilo rečeno, da ji pošte niso mogli vročiti, čeprav so
imeli shranjene prav vse njene kontaktne podatke, pa je niso kontaktirali. Tako
so njeno punčko pri devetih, desetih letih dali v drugo družino v posvojitev.
Vprašamo jo, kako
se ob tem počuti in ali jo je poskusila najti. Klavdija pravi, da jo je sicer
našla na družabnih omrežjih, a da jo pusti pri miru, je noče zmesti ali delati
težkega srca, zdaj ko končno ima (verjetno) urejeno družino. Želi, da je
srečna. Verjame in upa pa, da jo bo – ko bo pripravljena – hčerka sama poiskala
in jo kontaktirala.
Pravi, da ima
shranjene vse dokaze in dokumente, ki govorijo, da se je borila zanjo, se
odzivala in udeleževala vseh razgovorov, ki so bili potrebni za boj za njeno
skrbništvo. Žal je bilo vse to zanikano. Želela je skrbeti zanjo, pozabiti na
preteklost in iti naprej, če bi le dobila manjšo pomoč. Zaveda se, da je delala
napake. A kdo jih pa ne? A vendar ji je bila takrat narejena krivica, zdaj pa
je žal prešibka, da bi šla na sodišče in to dokazovala. Se boji, da bi se
zlomila, kar si pa trenutno, z majhnim dojenčkom, res ne more privoščiti. Pa še
hčerke noče zmesti, zdaj ko živi v urejenih razmerah. Ko bo prišel čas, bo
lahko hčerki dokazala, da se je trudila in borila zanjo.
Klavdija, zdaj
močna ženska z voljo do življenja in preživetja – objema svojega Liama, si
želi, da bi lahko pozabila del preteklosti in šla naprej. Korak za korakom,
pogumno naprej.
Da ji olajšamo vsaj
prvi del te poti, smo ji Pedosana d.o.o. podarili obiskovanje naših razvojno
gibalnih uric, vse do Liamovega dopolnjenega 1. leta. Zelo je bila vesela, saj
redno hodi tudi v razvojno ambulanto in bi ji dodatna spodbuda pri gibalnem
razvoju njenega dojenčka prišla še kako prav.
Obenem smo ji
izročili dve ogromni vreči potrebščin za dojenčka, ki ji jih podarja DM
drogerie markt d.o.o., da bo lažje premostila nadaljnje mesece.
Hvala Klavdija, da
si delila to izkušnjo z nami in želimo ti, da najdeš v sebi vse potrebno, da ti
uspe prav vse, kar si zadaš!
Pedosana in DM
Slovenija
Pomagate pa lahko tudi vi, dragi bralci. V kolikor imate doma BUNDICO, vellikosti 74, katere vaš otroček ne potrebuje več jo bo Liam več kot vesel. Pišite nam na pedosana@pedosana.si in poskrbeli bomo, da bo šla v prave roke. HVALA!
Ni komentarjev:
Objavite komentar